Naše prve počitnice – na letalo z dojenčkom

Ko so se temperature v prestolnici spustile do ledišča, megla pa je že postala stalnica vsakega jutra, sva z Darkom soglasno sklenila: »Zimo bo potrebno ‘presekati’!« Podala sva se na lov za zimskimi počitnicami nekje na toplem. Izbirala sva med zelo različnimi destinacijami: Tajska, Filipini, Dubaj, Egipt, Kanarski in Zelenortski otoki, Florida,… A moj prvi pogoj je bil, da z dojenčico ostanemo v Evropi, pa ne zato ker sem komplikatorka, pač pa so bili pomisleki predvsem v smeri – higienskih in zdravstvenih razlogov oziroma morebitnih zapletov. Torej so nam preostali le Kanarski otoki…Na enemu izmed njih, Fuerteventuri sva že bila lani (v prvi polovici aprila) na ‘Babymoons-ih’ in je ravno takrat izredno pihalo. In ker sem se hotela izogniti tudi morebitnim nevšečnostim z vetrom, sva se na koncu odločila za Gran Canario, Meloneras – mestece na jugu otoka.

Odlično! Kot kakšen majhen otrok, ki šteje kolikokrat mora še spat, da bo prišel Božiček, sva nestrpno odštevala dneve. A kljub navdušenju in veselju, sta se mi po mislih podili dve teoriji možnega razpleta naših prvih počitnic:

  • Ali do njenega 5 leta oziroma dokler ne bo dovolj velika in razumna, ne bomo šli nikamor, ker bodo počitnice za naju taka nočna mora, pravi pekel;
  • Ali pa se bomo imeli fantastično.

Napočil je dan/noč odhoda. Na Kanarske smo leteli z Dunaja, torej nas je čakala še slabe 4 ure dolga pot iz Ljubljane do letališča. Vožnja je bila precej naporna, zlasti za Darka, saj je vso pot močno snežilo, avtocesta pa je bila že popolnoma bela.

»Zdaj gre za res«, mi je odmevalo v glavi, ko so se pred mano odprla drsna vrat na vhodu letališča, in skoraj bi padla na nos, saj sem se spotaknila ob prag. Še dobro, da sem pred seboj potiskala otroški voziček, kjer je Brina mirno spala, ura je bila namreč 5 zjutraj. Darko, ki je vlekel kovčka, me je debelo pogledal in v smehu pripomnil: »Štorček moj!« PRIZNAM, skrbelo me je. Leteti z otrokom je lahko zelo stresna situacija, zlasti za novopečene starše. Imela sem en kup dilem…

– Prtljaga:

Že nekaj dni pred odhodom sem napisala seznam potrebščin (zase in za Brino). Potem pa sem še kaj dopisala oziroma sčrtala – da je bil seznam dan pred odhodom, ko sem pakirala – kar se da racionalen. V bistvu se seznam ni kaj dosti razlikoval od tega – Brezskrbno na pot z dojenčkom, dodala sem le še Fredov obroč (o njem več prihodnjič). Sklenila sem namreč, da v kolikor bomo karkoli potrebovali, bomo šli tam v trgovino (kopalke, klobuček in kopalne plenice smo že tako planirali kupiti tam) oziroma če bo potrebno – bom kaj oprala na roke.

Pod črto – s seboj smo imeli dva velika kovčka, kamor smo zložili tudi ležalnik – gugalnik BabyBörn, poleg tega pa še Brinino previjalno torbo, nahrbtnik, kamor sva zložila dokumente, računalnik, itd in otroški voziček.

Prtljago (oba kovčka) sva po ustaljenem postopku oddala na »check in-u«. Otroški voziček je uslužbenec letalske družbe s katero smo leteli sicer opremil z ‘listkom’ za prtljago, vendar sva ga oddala tik pred vstopom v letalo.

Kot se je izkazalo, je leteti z dojenčkom vrhunsko, nadvse fantastično, priporočam. Kot starš z majhnim otrokom si deležen cel kup ugodnosti. Že na »check in-u« sva prosila, da so nama dodelili ‘boljša’ sedeža in ne samo to, dali so nam še enega, ki je bil ‘frej’, da se je Brina lahko igrala oziroma počivala, ko ni rabila biti pripeta z varnostnim pasom. Naprej, med drugim imajo (vsaj na Dunaju) poseben rentgenski pregled (za otroške in invalidske vozičke) in se ni potrebno drenjati in čakati v nepregledno dolgi koloni, ki ji ni videti konca in kraja. Tekočino (pijačo), ki jo običajno na rentgenu zaplenijo, sva lahko brez problema imela s sabo, saj sva navedla, da je za dojenčka. Tudi na letalo smo se vkrcali kot prednostni potniki in se tako ponovno izognili čakanju v vrsti.

– Letalo:

Kot sem že omenila, sva Brino pripeljala z otroškim vozičkom do vhoda v letalo, kjer sva nato osebju oddala voziček. Prijazna stevardesa mi je takoj, ko smo se namestili za Brino prinesla vzglavnik in otroško kašico ter varnostni pas za otroka. Otrok do drugega leta starosti namreč sedi pri staršu v naročju (politika večine letalskih družb) in je pripet z dodatnim varnostnim pasom za otroka, kateri se pripne na pas starša.

Ko sva z Darkom planirala počitnice z letalom, sem si na spletu prebrala kar nekaj člankov in forumov…in med drugim izvedela tudi, da je potrebno dojenčka dojiti oziroma mora sesati steklenico ali dudo – predvsem pri vzletu in ob pristanku, kajti to naj bi pomagalo pri morebitnih spremembah zračnega tlaka v otrokovih ušesih (ne zna še izenačevati pritiska) zato običajno otroci tudi jokajo. Brino sem sicer začela dojiti, vendar mi je še pred vzletom zaspala. Tako da tovrstnih problemov mi na srečo nismo imeli.

Tukaj je še nekaj nasvetov, ki vam morda pridejo prav, meni (nama) so olajšali peturni polet na Kanarske:

  • Če letite s parterjem se izmenično ukvarjajta z otrokom, drugi naj počiva.
  • S seboj imejte previjalno torbo, kjer naj bodo ‘back-up’ oblačila, plenice, itd. Otroka lahko (na večini letal) tudi previjete v zato namenjenih prostorih.
  • Imejte s seboj igrače za otroka. Verjetno največji problem pri letenju s 6 mesecev starim dojenčkom je, kaj početi na letalu oziroma na sedežu in to 5 ur oziroma kolikor pač traja vaš let. Priporočam, da vzamete kakšno novo igračo, ki je še ne pozna in bo zato toliko bolj atraktivna.
  • Še ena stvar, ki se mi je zdela izredno pomemba je Brinina rutina in urnik in to kljub temu, da smo bili na letalu. 6 mesecev star dojenček ima po vsej verjetnosti že rutino za spanje oziroma jutranji in popoldanski počitek. Če je Brina preveč izčrpana in utrujena ni nujno, da zaspi, prej postane nenormalno sitna. Zato sem se kljub letu držala njenega ritma spanja in je nisem po nepotrebnem zbujala, kvečjemu sem jo uspavala – po rentgenskem pregledu in tudi na letalu.
  • Na letalo vzemite odejo ali brisačo, ki jo lahko pogrnete na tla oziroma sedež, da lahko otroka odložite in kjer se bo lahko igral. 

Let je hitro, predvsem pa mirno minil. Na letališču Las Palmas nas je pričakalo sonce, prevzeli smo rent a car, ki je bil na našo zahtevo že opremljen z otroškim sedežem, in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Vse je šlo kot po maslu sva si mislila, a počitnice niso minile brez zapletov.

Več pa prihodnji teden…

Ta vnos je bil objavljen v BLOG z značkami , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja