Mesto, ki je prava paša za oči, predvsem pa statusni simbol za premožne Zemljane. Jahta, še večja jahta in ja, ne boste verjeli, poleg nje še ena – večja in bolj bleščeča. Pred leti sva se s prijateljico peljali na morje in do konca naglas poslušali komad Welcome to Saint Tropez (DJ Antoina). Del besedila pesmi je: »Too much money in the bank account…« in prav takšno asociacijo o preveč denarja na bančnih računih – sem dobila tudi sama.
O gneči na cestah sem že pisala v blogu Azurna obala, a ko smo se enkrat prebili v mesto, smo brez težav parkirali na parkirišču ob marini, ki je le streljaj od centra mesta, kamor smo se potem sprehodili. V marini smo v zrak spustili našega drona (DJI Sparka), vendar nas je prišel oskrbnik prijazno opozoriti, da načeloma to ni dovoljeno. Sicer pa me je samo mesto spominjalo na mesta, ki jih najdeš na slovenski ali hrvaški obali.
Me je pa prevzela plaža oziroma bolje rečeno plaže. Peščena plaža Pampelonne se začne razlegati nekaj kilometrov ven iz mesta, dolga je slabih deset kilometrov in v bistvu je razdeljena na več manjših plaž, tako da ima vsaka svoje ime. Najbrž ne rabim posebej poudarjati, da ima le-ta sloves svetovne turistične meke. V času našega obiska je sicer (bolj ali manj) samevala, najbrž zaradi slabega vremena. Skratka, da ne dolgovezim – ‘neskončno’ dolga peščena plaža in turkizno modro morje. Edino, kar lahko še dodam – ‘waw’. Kraj, ki ga je zagotovo treba obiskati oziroma greh bi bil, če ga ne bi.
Mama na poti priporoča.