Ko smo se januarja vrnili s Kanarskih otokov, sva z Darkom začela resneje razmišljati, da bo počasi potrebno Brini kupiti stolček za hranjenje, saj smo z uvajanjem goste hrane začeli že pred meseci, počasi pa je začela tudi samostojno sedeti. Podala sva se na lov. In tako kot pri otroškem vozičku sva vedela, da bova morala tudi tu izbrati takšnega, ki bo predstavljal najboljši skupek kompromisov.
Najbolj sem bila pozorna na praktičnost in varnost ter bolj kot na ceno, sem gledala na izgled. Všeč mi je modern dizajn, a ker je naše stanovanje relativno majhno, sva iskala stolček, ki bi se tako tudi lepo podal v prostor.
Med iskanjem tistega pravega sem naletela na zelo različne stolčke, ki so v teoriji obljubljali marsikaj. A nekaj je tisto, kar prenese papir oziroma teorija, drugo je praksa, zato sem s seboj na testiranje vzela še Brino. In tako kot za voziček, sem se tudi za stolček na koncu odločila za znamko Peg Perego, model Siesta. In zakaj se mi je zdel boljši od drugih?
Siesta je večnamenski stolček, predvsem pa mi je všeč, da lahko Brino (ko sedi v njem) povsem varno premikam po stanovanju. Zakaj mi je to tako pomembno? Ko pripravljam kosilo/večerjo, stolček pripeljem v kuhinjo in Brina me z veseljem opazuje kaj počnem, jaz pa jo imam pod nadzorom, kajti zdaj je že tako živahna in hitra, v kolikor jo pustim, da se prosto giblje po stanovanju, je zdaj tu, v naslednjem trenutku pa na drugem koncu stanovanja in mimogrede še kaj ušpiči. In tako združiva prijetno s koristnim.
Kolesa na stolčku so gumirana, a ne puščajo sledi na parketu, premikajo se le ob hkratnem pritisku na dva varovalna gumba – t.i. zavorni sistem Stop & Go. 
Na hrbtni stani naslonjala je mrežast žep, kamor največkrat pospravim slinček (Brina velikokrat jé tako lepo, da se slinček niti ne umaže). Sedežu, ki je mehak in oblazinjen z eko-usnjem, se lahko spreminja naklon (5 različnih položajev) in tako stolček za hranjenje postane udoben ležalnik. Mi ga sicer kot ležalnik ne uporabljamo prav pogosto (to je najverjetneje zelo uporabno za mlajše dojenčke) – saj v ta namen uporabljamo ležalnik BabyBjörn. 
Mizico enostavno odstranim, všeč pa mi je tudi, da je sestavljena iz dveh pladnjev. Zgornjega, po hranjenju, preprosto odstranim in ga sperem pod tekočo vodo. Pomembno mi je tudi, da ima stolček počivalo za Brinine nogice (3 različni položaji) ter 5-točkovni varnostni pas, saj če Brine ne pripnem dobro, se 1, 2, 3 kar v sedežu postavi na noge.
In čeprav je stolček, ki sem ga izbrala v belo-sivo-črni kombinaciji, izredno občutljive barve, ga je povsem preprosto, enostavno in hitro očistiti. Ko Brina jé žemljico ali piškot, verjetno ne rabim posebej razlagati, da so drobtinice in ‘pocasti’ ostanki razmazani po celem stolčku. Običajno ga po hranjenju posesam in pobrišem z mokro krpo in to naredim tako spotoma, da mi ne vzame niti omembe vredno časa.
In kaj so slabosti stolčka Siesta:
- težak za dvigovanje (ima okoli 10 kg);
- zavzame precej prostora;
- Brina ga bo lahko uporabljala le do 3. leta starosti;
- cena ni ravno najbolj ugodna (stane okoli 200 €).
Pa še ena primerjava… Pri starih starših za hranjenje uporabljamo tradicionalni, lesen, otroški stolček. Le-ta nima mizice zato ga lahko potisnem prav do mize, zavzame tudi precej manj prostora in ga bo Brina najverjetneje uporabljala precej dlje kot Siesto. A lesen stolček je neroden za prenašanje (skupaj z otrokom), predvsem pa je manj udoben za sedenje kot Siesta, zato ga uporabljamo zgolj, ko jo hranimo. V Siesti pa se Brina tudi igra, saj ji na mizico velikokrat zložim igrače in se tako zamoti, ko imam jaz druga opravila.
Ufff, šest mesecev nepozabnih doživetij in dogodivščin, kako gre hitro čas, že pol leta je od kar sem rodila Brino. Še enkrat toliko in bomo pihali prvo svečko. Brina je izredno zvedava in radovedna, vse dogajanje okoli sebe hoče imeti pod nadzorom, je zelo živahen otrok, vseskozi v gibanju, vsak dan se zgodi kaj novega.
Prelomnice in mejniki: Suvereno se že plazi in pivotira, da ne govorim – kako obvlada iz ležečega položaja na hrbtu – se prekobaliti na trebuh, v ‘kravice past’ in to v trenutku. Največji izziv pa ji trenutno predstavlja dvigovanje v sedeči položaj, a to ji še ne uspe brez pomoči. Si pa z veseljem sezuje nogavičko in potem boso stopalo tlači v usta. Tudi odziva se že, ko jo pokličemo po imenu in poišče očesni kontakt ter nadvse ljubo se ji je opazovati v ogledalu. Zelo rada se smeje, ko ji rečem ‘Ciao bella’ ali pa ko oponašam konjička, včasih prav glasno, celo že zavriska od navdušenja. Počasi že preizkuša tudi svoje glasilke in veselo žlobudra.
Cepljenje: V tem tednu nas čaka sistematski pregled in tretje obvezno cepljenje oziroma tretji odmerek cepiva (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza). Prvo in drugo cepljenje (3. in 4.mesec) je zelo dobro prenesla, na srečo brez reakcij. Meni pa je bilo slabo, zvijalo me je v trebuhu že dan pred njenim pregledom, ona pa je z nasmehom na obrazu prestala oba cepljenja, kot da se ni zgodilo nič. Je pa na drugem cepljenju v čakalnici očarala fantka Marka, ki ji je želel podariti njegov najljubši avtomobilček.
Najljubša igrača: Ropotuljice, ninice in grizljavčki. Dlesni jo zelo srbijo, zato si rada z igračami drgne po njih. Aktualni pa so še drugi predmeti, ki se svetijo ali šumijo, pa vrvice, vezalke in štrikci. Z zanimanjem opazuje tudi luči.
Spanje: Brina običajno zaspi okoli 22h. Še vedno