Težave v raju

Saj veste kako pravijo: »Ko ima hudič mlade, jih ima veliko.« Zadnji mesec nam je šlo res vse (no, ali pa vsaj veliko) narobe… In priznam, tudi pri nas ne cvetijo samo rožice in nisem ‘super-duper’ popolna mama, ki ji vse uspeva in živi sanjsko življenje, za piko na i pa ima še najbolj pridnega otroka, ki ponoči spi, podnevi pa je dobrovoljček.

Brina je bila najprej zaprta, kar ni in ni mogla kakati, le napihovala se je kot žaba. Po enem dnevu smo končno dočakali kakec, hkrati pa smo odkrili tudi vzrok njene zaprtosti, bila je namreč rahlo dehidrirana. Odklanjala je stekleničko s čajem, jaz pa jo zdaj precej manj dojim kot pred meseci. Enostavna rešitev je bila, da smo ji v čaj dodali žličko rjavega sladkorja in mala se je zelo hitro navadila na stekleničko.

A kmalu je sledil nov zaplet. Bila je zelo mirna in otožna, zato sem ji pomerila temperaturo –  38,3. Preostanek dne je preležala v postelji z obkladkom na čelu. Zvečer, ko ji je temperatura padla, je bila zopet ‘stara’ Brina, zvedava in živahna.

Po nekaj dnevih zatišja pa spet veselica… Dva dni je bila nemirna, razdražljiva, tudi ponoči je slabše spala, za nameček pa se je še slinila kot kakšen polž. Dobila je svoj prvi zobek in sledilo je olajšanje. V razponu nekaj dni pa mu je sledil še drugi. A to še ni bilo konec tegob. Po drugem zobku je ves teden driskala, tudi po šestkrat na dan. Kakšen dan je bilo morda za odtenek bolje, potem pa sem plenice znova menjala kot po tekočem traku. In ne samo to, ritko je imela zelo rdečo, kar žarela je. Ker sem bila po dobrem tednu že malo obupana, sem poklicala pediatrinjo in ji razložila situacijo. Brina je bila sicer (spet) dobrovoljka, zelo rada in veliko je jedla, pa tudi izredno sem pazila, da je pila dovolj tekočine, da ne bi dehidrirala. Pediatrinja me je pomirila, da je to po vsej verjetnosti reakcija zaradi zobkov. Po desetih dneh, ko je imela še vedno drisko, pa je meni le ‘kliknilo’ – drisko ima zato, ker jaz pijem ingverjev čaj! In kot pravi Darko: ‘spet sem imela prav’. Še vedno jo namreč dojim, kljub temu, da jé gosto hrano petkrat na dan. V tem obdobju sem si kuhala/pila ingverjev čaj, ker so bili vsi okoli naju nahodni in sem se želela izogniti prehladu. Prenehala sem s pitjem tega čaja, mala pa je nehala driskati. Aleluja!

A težav kar še ni bilo konec. Obema je pričelo teči iz nosu, jaz sem bila v dveh, treh dneh dobra, Brini pa se je vleklo malo dlje. Hkrati pa je še vedno imela občasno rdečo, ‘zabuhlo’ kožo na ritki. Nakar ugotovim, da je kriv puder za ritko. V istem dnevu, ko sem ga nehala uporabljati (kupila in uporabila sem ga prvič, ko je Brinči dobila drisko) je rdečica izginila. Naj povem, da sem ji ves ta čas ritko mazala tudi s ‘Praško pasto’, ki sem jo kupila v lekarni. Sedaj smo morali premagati še ‘smrkelj’. Nos sem ji večkrat na dan spirala s pršilom (Tonimer Hypertonic Baby). Najbolj je bila boga ponoči, saj je zaradi zamašenega noska težko dihala in posledično glasno smrčala, mah kaj smrčala – na trenutke prav žagala. Sicer pa je rabila kar nekaj časa, da se je navadila, da ji pršilnik porinem v nos. Nekaj dni se je upirala, kričala in se z vsemi štirimi trudila pobegniti oziroma se izviti iz mojega primeža. Njej ni uspelo, meni je! [smeh]

Tako, za nami so prve neprespane noči, mama je dobila še malo večje podočnjake, vendar smo spet vsi zdravi in nasmejani. Do naslednjič.

Aja, še nasvet: ko se vam zgodi kaj podobnega, ostanite mirni in kot pravi dobri stari vojak Švejk: »Samo brez panike!«