Must have tega poletja

Letos je očitni (umetno) krzno zelo IN. Že modni trendi letošnje zime so bili krzneni cofi na kapah, s krznom obrobljene kapuce, celo krzneni cofi kot obeski. No, ali pa vsaj imitacija le-tega. In očitno, tako namreč vse kaže, se evforija s krznom še ni polegla, čeprav smo že pošteno zakorakali v poletne temperature. Tako so hit letošnjega poletja puhasti natikači/sandali oziroma kot sem nekje zasledila – tako imenovani kosmatinci.

In ‘vroče’ natikače obožujejo tudi svetovne zvezdnice. Popularna pevka Rihanna je celo za (športno) blagovno znamko Puma oblikovala takšne natikače, in sicer v treh različnih barvah, tudi v meni ljubi črni ter še v nežni roza in beli.

Nosite jih lahko tako na kavbojke, kratke hlače kot tudi oblekice, saj so krzneni natikači in gola koža zelo privlačen, zapeljiv kontrast.

Po mojih izkušnjah puhasti natikači zelo hitro (če malce pretiravam) – v trenutku izginejo s prodajnih polic. Jaz imam sicer kar štiri pare in za najcenejše sem odštela 10 evrov. Kupila sem jih pred meseci v Mia fashion v BTC-ju (hala A), najdražji pa so v bistvu ‘custommade’ (narejeno po meri). Kupila sem bele Nike natikače, v krznarstvu Eber pa so mi izdelali krznen pas/trak. In čeprav niso bili ravno najbolj poceni, so zelo udobni za hojo, poleg tega pa še (za moj okus) čisto hudo izgledajo.

Sicer pa se takšne – drzne, poletne natikače lahko kupi in to po zelo dostopnih cenah, v praktično v vseh večjih in bolje založenih trgovinah s čevlji, kot sta Transporter in Humanic. Prav v slednji trgovini sem kupila kar dvoje. Za ene sem odštela okoli 30 za druge pa nekaj centov manj kot 50 evrov.

In prav ti črni so bili razlog, da napišem ta blog, saj sem potem, ko sem objavila Namig za (sprehod) izlet – Zbiljsko jezero – kjer sem bila obuta v njih, dobila izredno veliko pohval in vprašanj glede natikač.

Te v nežni (umzani) roza barvi, ki so poleg umetnega krzna okrašeni še z ‘diamantki’ pa sem si kupila za eno prav posebno priložnost o kateri bom kmalu pisala na blogu.

Pa še nekaj… sicer sama še nisem prakticirala, vendar sem takšne kosmatince našla tudi na spletu, na Amazonu. Če si jih torej želite tudi ve, jih lahko poklikate kar TU.

Tako to so natikači, ki jim jaz to poletje rečem #musthave.

Moja torbica

Tokrat sem se odločila, da samo za vas odprem svojo torbico oziroma bolje rečeno torbo, previjalno torbo. Ne da obožujem velike torbe, odkar imam Brino, jih tudi nujno potrebujem. Predvsem pa ker smo veliko na poti, imam zdaj v njej vseskozi stvari, ki jih mamica z dojenčkom nujno potrebuje.

Že pred časom me je s svojimi unikatnimi nahrbtniki in torbicami ‘kupila’ slovenska modna oblikovalka Teja Jeglič in zato je bila najbrž logična odločitev, da sem si prvo ‘custom made’ previjalno torbo naročila prav pri njej. A ker Brina raste in z njo tudi njene ‘potrebe’, sem morala tisto torbo v črno-rdeči kombinaciji zamenjati. Tudi ta, nova in precej večja torba je nastala izpod rok Teje, a zdaj sem se odločila za enobarvno, črno. Kdor me pozna, ve, da obožujem črno barvo. Pred časom sem slišala ‘shopping rule’, ki mi je bil tako simpatičen, da sem ga kar posvojila, glasi se pa takole: »If it’s not black, put it back!«

In zdaj v torbo stlačim prav vse kar potrebujem zase in za Brino. Pa poglejmo, kaj vse se skriva v njej. Zaželela sem si torbo, ki ima dva prekata in na vsaki strani še tri manjše predale, kjer imam na eni strani Brinine plenice, na drugi pa svoje osebne stvari, kot so telefon, denarnica, lip glosi, krema za roke, ključi,…

Poleg vsega tega, s seboj nosim še previjalno podlogo, komplet oblačil za Brino, pa stekleničko s čajem in steklen kozarček s hrano ter žličko. V manjši toaletni torbici, ki je v enaki črni niansi kot torba, pa imam spravljene Brinine kremice, ampule s fiziološko raztopino in še kaj bi se našlo.

Seveda pa so tudi slabosti takšne torbe, predvsem se mi kdaj pa kdaj zgodi, da kako stvar po torbi iščem kot nora in ko že mislim, da sem jo pozabila doma ali pa celo zgubila, jo le zatipam na dnu torbe.

Aja, pa še nekaj…To je torba, ki jo jaz označim za #musthave in je odlična ideja za darilo novopečeni mamici.

Ležalnik – gugalnik

Ležalniku – gugalniku oziroma otroškemu stolčku Balance Soft BabyBjörn sem že v enem od svojih blogov, ko sem pisala o uspavanju dojenčka – namenila nekaj vrstic. Tokrat sem se odločila, da mu posvetim celoten blog. Zakaj?

Opažam, da se mnogo mamic, ki imajo otročke, ki še ne znajo samostojno sedeti, hkrati pa ne ležijo več pri miru, težave – kje oziroma kam odložiti otročička medtem, ko same pospravljajo, kuhajo ali pa počno kaj tretjega. Konec koncev – ko gredo pod tuš. Ena od rešitev je seveda tako imenovani igralni center oziroma igralna podloga, vendar če je otrok tako živahen kot naša Brina, ki je pri miru samo takrat ko spi, je to nemogoče. Brina se namreč že od petega meseca plazi in če je nimam neprestano na očeh, jo znam kaj hitro najti tudi na drugem koncu dnevne sobe, za po vrhu vsega pa še točno tam, kjer bi si jo najmanj želela.

Ko je bila stara približno mesec dni, sva z Darkom kupila ležalnik – gugalnik BabyBjörn, torej ga zdaj uporabljamo že skoraj pet mesecev. Brini je guganje zabavno, hkrati pa nanjo deluje pomirjujoče in jo zaziblje v spanec.

Je povsem enostavno nastavljiv in Brine ne rabim vzeti iz stolčka, če želim spremeniti naklon, možni pa so štirje:

  • najvišji položaj – pri nas uporabljamo za hranjenje; Brino namreč počasi že uvajamo na gosto hrano;
  • srednji položaj – nastavim, kadar počiva, vendar še ne spi; takrat se še igra ali pa samo malo kuka naokoli;
  • najnižji položaj – je idealen za spanje; največkrat jo gugam kar z nogo in jo tako najlažje in najhitreje uspavam;
  • položaj za prenašanje/shranjevanje.

In zakaj sem izbrala ravno BabyBjörn? Problem, ki sem ga pred nakupom zaznala je, da je na trgu toliko različnih otroških stolčkov – gugalnikov in je težko ugotoviti, kateri je najboljši za otroka. Cenovni razpon je precej velik – od nekaj 10 evrov, pa tudi do nekaj 100 evrov. Kupite lahko tudi takšnega, ki je na baterije in se ne rabite vi truditi z guncanjem. Izbiri (za nas) najboljšega, ki bo kakovosten in varen, sem posvetila kar nekaj časa. Med drugim me je prepričalo, da je švedski proizvajalec stolček, ki dojenčku nudi pravilno podporo glavice in hrbta, razvil v sodelovanju s pediatri. Ker smo veliko na poti, mi je pomembno tudi, da se enostavno zloži, ne zavzame veliko prostora in ga lahko vzamemo povsod s seboj, pa še lahek je, saj tehta okoli 2 kilograma. Tkanina, ki je zračna in omogoča, da zrak kroži, zato otroku ni vroče, se pere v pralnem stroju na 40 stopinj. Na voljo pa je v različnih barvah, jaz sem se odločila za sivo – bež kombinacijo.

Aja pa še nekaj, da ne pozabim omeniti… pazite, da je otročiček, ki se že prekobaca v ‘kravce past’ – v njem vedno pripet, ker se lahko zgodi (nam se je), da otrok iz njega zdrsne, kot bi se spustil po toboganu. No, Brini na srečo ni bilo nič, v bistvu ji je bilo zelo zabavno, tako da je še kar nekajkrat poskusila zlesti iz njega, meni pa je, ko sem jo opazovala – kaj se dogaja, zastal dih in medtem, ko me je kar pognalo od tal in sem skočila do nje, mi je celo uspelo iz sebe spraviti prestrašen krik.

Slabost: Cena ni ravno najbolj ugodna – okoli 160 evrov.

Prednost: Enostavno se ga zloži in ko ga ne uporabljate, ga lahko pospravite na primer kar pod kavč. In ne samo to, lahko ga celo zložite (razstavljenega) v malo večji kovček, torej gre lahko z vami tudi na počitnice.

Moja splošna ocena: odlična investicija, vreden nakupa. Izdelek, ki mu jaz rečem ‘must have’.

P.S. Je odlična ideja za darilo prijateljici/prijatelju, ko dobijo novega družinskega člana.

________________________________________________________________

Mnenje o ležalniku – gugalniku je popolnoma in zgolj samo moje, blog namreč ni sponzoriran oziroma ne gre za prikrito oglaševanje, pač pa izključno za mojo empirično izkušnjo.