Mama se razvaja

V zadnjih treh mesecih in pol sem spoznala, da je biti mama ena najlepših in hkrati tudi najtežjih nalog v mojem življenju.

Brino imam neizmerno rada! Nadvse uživam, ko se odpraviva na sprehod z vozičkom in ni lepšega občutka, ko me gleda z ‘učkami’ , ki ji žarijo kot reflektorji, usta razpotegne v širok nasmeh do ušes (hvala bogu, da ima ušesa, drugače bi nasmeh raztegnila do tilnika) in spušča krike zadovoljstva in sreče. Včasih se zapazim, da jo hodim zvečer gledat kako mirno spi. Pa ne samo to – mnogokrat me ima, da bi jo kar zbudila in jo ‘lupčkala’ po ličkih, da bi kar vriskala. Z njo je vsak trenutek tako poseben, tako čaroben. Tudi takrat, ko jo moram skopati in to že drugič tisti dan, saj se je SPET pokakala do sredine hrbta.
Biti mama je res nekaj božanskega. Tako izrabljena fraza, pa tako resnična: »Dokler nimaš svojega otroka, ne veš kaj zamujaš!«. A pri meni je vedno še en »ampak«! Vse lepo in prav, ampak mame nismo samo mame. No, vsaj jaz ne. Včasih tudi jaz rabim čas zase, da si spočijem glavo, zbistrim misli in se posvetim le sebi. Ali sem zaradi tega slaba, neodgovorna mama? Se moram počutiti krivo? Je moje početje obsojanja vredno? Koliko časa je sploh normalno, da posvetimo svojim otrokom? Kje je meja? Biti ves čas z otrokom in hkrati zagrenjena in zoprna, ker si nezadovoljna sama s sabo ali si vzeti čas samo zase in to še preden imaš vsega vrh glave.
Poznam kar nekaj mam, ki jim je nedopustno in najbrž zavijajo z očmi, ko grem brezskrbno k frizerju, kozmetičarki, v shopping, Brino pa pustim pri Darku. In zagotovo imajo veliko za povedati. A če citiram predsednika Pahorja: ‘So what!’
No in tudi ta teden sem si vzela čas zase. Zaradi dojenja (ker sem ves čas sključena in v prisilni drži) – no pa tudi sicer- sem precej ‘zategnjena’ in to je en od izgovorov, da grem pogosto na masažo. Prijatelji, ki ne vedo kaj bi mi kupiti za darilo za rojstni dan, že vedo, da če nimajo boljše ideje, ne morajo brcniti v temo z bonom za masažo.
img_6547Za mano je bil naporen teden, zato je bila odločitev, da v petek obiščem Thai center v Šiški povsem logična izbira. Razvajanje brez slabe vesti. Zadetek v polno.
img_6523Pod zlatimi rokami maserke sem se naravnost sprostila in uživala v prijetni bolečini. Kdo bi si mislil, da te lahko drobna, mala tajka tako ‘nalomi’. Po masaži s toplimi zelišči in aromatičnimi olji sem se počutila kot prerojeno.
Toplo priporočam, saj v Thai-u enostavno poskrbijo, da se počutiš fantastično. Po masažnem tretmaju sem še malo posedela v ‘lobby-ju’ , ki je tako kot cel Thai center opremljen z neverjetnim okusom in stilom. Ob pomirjajočih zvokih glasbe pa sem posrkala še skodelico ingverjevega čaja in se odpravila proti domu.
Doma pa me je pričakal tisti Brinin nasmešek … Tako da drage moje, vzemite si čas tudi samo zase, kajti pri nas drži kot pribito – zadovoljna mama, srečen otrok!

Baby boot camp #2

V prejšnjem Baby boot camp-u sem vam predstavila vaje za izgubljanje kilogramov in krepitev mišic, ki niso tako zahteve, predvsem pa lahko telovadite z vozičkom med sprehodom. Drage moje, danes vam predstavljam 4 vaje, ki jih izvajam ob sprehajalni poti (v parku) ali pa doma pred televizorjem – takrat ko Brina mirno spi in imam čas zase in za svoje misli.

‘Zadnja’ skleca v opori:img_6463

Vaja za krepitev tricepsa. Punce, to je vaja, če ne želite imeti mlahavih nadlakti.

Z rokami se naslonim na klopco (rob postelje, stol, kavč). Z zadnjico se počasi spustim navzdol, dokler nadlakti ne pridejo v položaj – vzporeden s tlemi, podlakti pa imam pravokotno na tla. Telo nato potisnem nazaj navzgor, da se roke vrnejo v začetni (iztegnjeni) položaj. Tu obstajata lažja in težja različica. Pri lažji sta nogi skrčeni, pri težji pa stegnjeni ali pa ena pokrčena, druga stegnjena v zraku. Naredim 10 ponovitev.

 

img_6129Plank/deska:

Ta vaja krepi skoraj vse mišice telesa – predvsem pa trebušne.

Je zelo enostavna predvsem pa učinkovita vaja. Ležem na trebuh, se nato oprem na podlahti, komolci so pod rameni, trup stisnem, boke potiskam naprej, stojim na prstih. V planku ostanem 10-15 sekund. Ponovim 10-krat.

 

img_6462Stranski dvig boka:

Vaja za krepitev skoraj vseh mišic telesa – poudarek na stranskih trebušnih.

Iz planka se prestavim na bok, tako da sem z eno roko na tleh, drugo roko dam v pas (težja različica – roko dvignem visoko v zrak). Medenico dvignem s tal, da naredim linijo od glave do pet. V tem položaju ostanem 10 sekund. Naredim 10 ponovitev.

 

img_6461Dvig bokov:

S to vajo se krepijo predvsem ritne in stegenske mišice.

Uležem se na hrbet, kolena pokrčim, stopala imam v širini bokov, roke mi ležijo ob telesu. Stisnem zadnjico, se oprem na pete in dvignem boke (težja različica – in še eno nogo – izmenično) tako visoko, da telo tvori ravno linijo. V tem položaju štejem so 15, nato se vrnem v začetni položaj in vajo ponovimo še 10-krat.

Naredim 3-5 serij, med katerimi imam približno pol minute pavze.

Ker pa je kislo, deževno vreme praktično že skoraj vsak dan na meniju, se počasi oziram in iščem fitnes, kjer bi lahko dopoldne (ko je manj ljudi) telovadila skupaj z Brino. Ima katera od vas kakšne izkušnje (dojenček v fitnes)? Kateri fitnes je prijazen mamici z dojenčkom?

Vesela bom vaših predlogov!

Uspavanje dojenčka

Če se mnogo nosečnic ‘ubada’ z vprašanjem – kaj potrebuje za novega družinskega člana in kaj vzeti s seboj v porodnišnico,  se novopečene mamice (pa tudi očki) ‘ubadajo’ – kako uspavati dojenčka? Misija uspavanje, misija nemogoče? Sploh ne… No, vsaj pri nas ne… Brina mi je prizanesla z nočnimi dežurstvi, saj noč prespi kot za šalo. Prve dva meseca je spala nekje od 22h, 23h do 6h, pol 7h, zadnji mesec pa je spanje še podaljšala, tako da zdaj spi do cca 7.20. Fraza ‘spi kot dojenček’ tako pri nas drži kot pribito. In kako nam to uspeva???

Uspavanja sem se lotila že v porodnišnici (dve noči sva prespali tam)… Brina je spala zraven mene. S konico svojega nosu sem se jo nežno dotikala po laseh, obrazu in ušesih, tako da je slišala moje dihanje, kar jo je zelo pomirjalo in zazibalo v spanec. S takšnim načinom – v kombinaciji z dojenjem sem nadaljevala tudi prve tedne doma. Poleg tega sem jo prvi mesec na trdo povijala v tetra plenico (prepognila sem jo v trikotnik) – kar ji je omejilo gibanje in ji dajalo občutek – kot da je na varnem v mojem trebuhu. Zdaj pa jo le dobro pokrijem in pazim, da ji je prijetno toplo, a ne prevroče.

Preden zaspi, jo dobro podojim in običajno začne že med hranjenjem dremati. Uspavanje z dojenjem Darku sicer ni preveč všeč, ker pravi, da jo bova razvadila in bo dojenje smatrala tudi kot crkljanje. Predvsem pa – ko jo uspavava – ne pretiravava s tišino. Okoli 20.30 jo hranim, potem jo začneva uspavati in običajno imamo ta čas prižgano televizijo ali pa imamo obiske. Ena največjih napak, ki jo po mojem mnenju delajo starši je, da hodijo po prstih in s ‘pššššt’ (s kazalcem čez usta) opozarjajo na tišino, ker otrok spi. Napaka! Otrok je hrupa navajen iz maminega trebuha.

img_6245Kmalu po rojstvu sva ugotovila, da jo zibanje/tresenje uspava. Tako smo veliko na poti z vozičkom (tudi telovadim z njim), spi pa tudi v avtomobilu – samo da se premikamo, ko pa se ustavimo, se zbudi in običajno zajoka.

img_6296Doma jo – tako čez dan – kot tudi zvečer uspavava še z enim trikom. Ko je bila stara cca en mesec sva kupila ležalnik-gugalnik BabyBjörn in to se je izkazalo kot najboljši nakup. Ležalnik tako vedno vzamem s seboj, ko grem s prijateljicami na kavo, ko gremo v gostilo ali pa k starim staršem na obisk. Brina ima v njem dokaj dober razgled (zdaj je že radovedna in zvedava ter želi imeti dogajanje okoli sebe pod kontrolo), ob enem sva z Darkom brez skrbi, da ne bi kam padla, saj je v njem največkrat pripeta, hkrati pa zibanje nanjo deluje pomirjajoče. Midva pa lahko ta čas brezskrbno počneva druge stvari. Ko zvečer v njem zaspi, jo samo prenesem v njeno posteljo, čez dan pa jo pustiva, da kdaj spi kar v njem.

img_6336Zdaj (pri treh mesecih) – ko Brina čez dan že precej manj spi, pa jo, da ni slabe volje in tečna – uspavam tudi z dudo, ninico in knjigico. Običajno je položim na povšter, preberem knjigico z živalmi, ki poleg tega, da so ilustracije živih barv, ima še zvočno animacijo. Če je slučajno potrebno dam – ko že drema – eno roko pod povšter in jo še malo pozibam, nato pa jo prestavim v njeno posteljico. Če se slučajno zgodi, da ko jo odložim – odpre oči, jo samo z eno roko primem pod ritko in jo še kakšno minuto tresem. Ko trdno zaspi ji vzamem iz ust dudo (včasih pa jo že sama ven pljune).

In še ena stvar, ki se mi zdi pri spanju zelo pomembna. Vsak večer pred spanjem, dobro prezračim Brinino sobo, kjer je okoli 20° C. Ja, Brina od prvega dne, ko sva prišli iz porodnišnice spi v svoji sobi, v svoji posteljici. Nikoli pri/med nama. A da mi ponoči ni potrebno vstajati in preverjati ali diha, sva v posteljico namestila monitor dihanja. Moje mnenje – ker spi v svoji sobi, se tako dobro naspi ona, kot tudi midva z Darkom.

In le naspana mama – je tudi srečna mama.

Seznam za v porodnišnico

Kaj potrebujem za v porodnišnico, sem se začela spraševati, ko se je počasi začel bližati dan D (cca en mesec prej). Na spletu sem našla spisek potrebščin… Ufff, sem si mislila – vse to rabim (resno???) – pa saj ne grem na 10-dnevno potovanje z otrokom – toliko stvari je bilo na seznamu. In imela sem ‘hudičevo’ prav.

Tisto, kar resnično potrebujemo v porodnišnici, lahko zložimo v torbo velikosti previjalne torbe. Tako da, drage moje – ne, za v porodnišnico ne potrebujete celega kovčka!

Potrebujemo pa:

DOKUMENTI: img_6264

— materinsko knjižico (z vsemi izvidi, napotnico za porodnišnico in za rešilca),

— zdravstveno izkaznico,

— potrdilo o priznanju očetovstva,

— potrdilo za porodnega spremljevalca (potrdilo o udeležbi v šoli za starše + plačilo prisotnosti pri porodu).

TOALETA:

— zobna krtačka,

— zobna pasta,

— gel za tuširanje,

— glavnik/krtača za lase,

— gumica za lase,

— make-up za odhod iz porodnišnice.

Na različnih seznamih sem npr. našla 2x zavitek poporodnih bombažnih vložkov, mrežaste hlačke za enkratno uporabo, nedrček za dojenje, nastavki za dojenje, mazilo za bradavice, … Vendar se je izkazalo, da tega v porodnišnici sploh nisem rabila. Vložke (dovolj) dobite v porodnišnici (no, vsaj za LJ porodnišnico lahko trdim). Naprej – mrežaste hlačke za enkratno uporabo – ne rabite, imejte navadne (bombažne) spodnje hlače. Nedrček, nastavki in mazilo za bradavice – ne rabite (!!!) – ker sploh ne veste ali boste dojile ali ne. Jaz sem tako npr. kupila nastavke za dojenje in tudi mazilo – a ne eno, ne drugo nisem potrebovala (ne v porodnišnici, ne doma). Nedrček za dojenje potrebujete, ko začnete dojit in to običajno ni prvi dan, saj takrat še nimate mleka. Potrebovale pa ga boste doma (če boste seveda dojile).

img_4841V porodnišnici dobite tudi vsak dan sveže brisače, zato jih ne rabite nositi s seboj. Na seznamu so še copati. Jaz priporočam crocs-e ali natikače. V (skupni) kopalnici so lahko tla mokra in zato spolzka. Predvsem pa toplo priporočam, da imate svojo spalno srajco, ki se spredaj zapenja na gumbe! Tisto, ki dobite v porodnišnici je zelo groba.

OSTALO:

— telefon,

— polnilec,

— oreščke, Frutabela, …

Jaz sem rodila ponoči in bi bila do zajtrka za umret lačna. Tako sem pa že nekaj prigriznila ob 5h zjutraj in lažje dočakala zajtrk. Voda in čaj sta v sobi ves čas na voljo.

Na seznamih sem našla še oblačila za dojenčke, plenice,… Dojenčka previjajo in preoblačijo (babice) v oblačila in plenice, ki so na voljo v porodnišnici.

Če boste pa tiste par dni (jaz sem šla domov po dveh dneh) rabile še kaj, vam bo brez problema prinesel mož/fant, ko bo prišel na obisk. Meni je tako Darko drugi dan prinesel zajtrk (skuta ‘ala’ Jurglič), ker mi je dišala domača hrana.

V porodnišnici sem bila ves dan v postelji, vstala sem samo za osnovne potrebe (tuš, wc,..) – tako da drugih oblačil kot spalne srajce in spodnjih hlač ne potrebujete. Na dan odhoda je oblačila zame in Brino prinesel Darko.

Upam, da sem ti kaj pomagala z nasveti! Pa srečno!

Baby boot camp #1

Priznam! Tudi sama na YouTubu, Facebooku in Instagramu večkrat gledam filmčke – kako punce s popolnimi postavami telovadijo z lastno težo. A te ‘bejbe’ v telovadnicah najbrž preživijo cel delavnik. Iskreno, jaz takšnim ‘boot camp’ vajam – kot je 100 sklec, 100 vojaških poskokov in podobno – nisem kos, sploh pa ne zdaj, slabe tri mesece po porodu.

Moje vaje za izgubljanje kilogramov niso tako zahteve.  Telovadim z vozičkom. Brina v njem spi le – če se le-ta premika in trese.

Najprej za ogrevanje: sprehod, hitra hoja ali tek z vozičkom; nekje med 30 minut in eno uro. Čisto odvisno od tega – kje sem in koliko časa imam na razpolago. Najraje se odločim za pol urno hojo v hrib, da se zadiham.

Potem sledijo vaje (lahko jih izvajate v hoji ali na mestu):

Izpadni korak: img_5960

Z desno nogo naredim dolg korak naprej in se s telesom spustite navzdol. Teža je na sprednji nogi, peta mora biti na tleh. Stopalo zadnje noge je na prstih. Hrbet imam ves čas vzravnan. V tem položaju sem kako sekundo ali dve, nato se vrnem v začetni položaj. Enako ponovim še z levo nogo. Izpadne korake delam izmenično. Z vsako nogo desetkrat. Z rokami ves čas držim ročaj vozička.

Dvig/odmik noge nazaj:

img_5965Desno nogo pokrčeno dvignem naprej tako visoko, da je koleno v višini bokov. Nogo, kontrolirano in ne sunkovito, potisnim nazaj, počasi izdihnem. S trupom se ob dvigu noge rahlo nagnem naprej. Več čas z rokami držim ročaj vozička. Nato ponovim še z levo nogo; z vsako desetkrat.

img_5968

Počep: img_5963

Stojim s stopali vzporedno v širini ramen, z rokami ves čas držim ročaj vozička. Spustim se do pravokotnega položaja v kolenih, tako da je stegnenica vzporedno s tlemi, kot bi se usedala na stol. Enako kot pri izpadnem koraku, pazim na dihanje – ko se spustim navzdol vdihnem in izdihnem, ko se dvignem v začetni položaj. Naredim 10 kontroliranih počepov.

Dvig/odmik noge vstran: img_5970

Stojim pokončno, z rokami držim ročaj vozička. Pozorna sem na ravno držo telesa. Nogo, kontrolirano in ne sunkovito, potisnim kar najviše vstran. Nato vajo ponovim še z levo nogo; z vsako desetkrat.

To so odlične vaje za zadnjico, boke in noge. Naredim vsaj 5 serij, med katerimi imam približno pol minute pavze.

Aja, pa kot bi rekel moj Darko: Noben trening ni tako slab, kot tisti, ki ga izpustiš!