Kam na sprehod – Koseški bajer

img_7164

Zima že počasi trka na naša vrata, dnevi so vse krajši in krajši pa tudi vse hladnejši in skoraj ne mine teden, da ne bi deževalo. A da si kljub kislemu vremenu popestrim marsikatero dopoldne, vseskozi v bližini iščem sprehajalne poti, ki so prijazne mamicam z vozički, saj želim z Brino preživeti čim več časa na svežem zraku. Še preden se odpravim na potep, se mi porajajo vedno ista vprašanja:

– Ali bo pot primerna za vožnjo z vozičkom?

– Se bom lahko ustavila in popila kavo?

– Bom lahko na poti nahranila in previla Brino?

img_7177Tokrat sem se potepala po ljubljanskih Kosezah oziroma natančneje okoli Koseškega bajerja, ki je umetno jezerce na obrobju Ljubljane, kjer bodo otroci navdušeni predvsem nad labodi, videli pa boste lahko tudi žabe, številne dvoživke, kačje pastirje in druge ptice.

img_7170V bajerju se skrivajo ribe kot so krapi in somi, na obrežju lahko srečate tudi kakšno nutrijo, ki naj vas ne prestraši, čeprav po izgledu spominja na veliko podgano. Poleti pa vam lahko sprehod zagreni, da ne rečem zasrbi, tudi kakšen roj komarjev.

img_7165Okoli bajerja, ki zaradi umazanije sicer ni primerno za kopanje, je lepa, urejena sprehajalna pot, kjer je tudi nekaj lesenih ploščadi in razgledni pomol ter dovolj klopi, da se lahko usedete in v miru nahranite svojega otroka, saj drevesa in grmičevje nudi zadostno intimo.img_7168

Pot okoli bajerja je relativno kratka, slab kilometer, a je sprehod možno nadaljevati po Poti spominov in tovarištva (PST), ki je v neposredni bližini.

img_7180Lokacija je primerna tudi za tiste z majhnimi otroki, ki že sami veselo tekajo naokoli, saj so ob bajerju postavljena otroška igrala, mamice in seveda tudi očki pa lahko učvrstite svojo postavo tudi na zunanjih fitnes napravah, ki so postavljene v bližini jezerca in tudi ob PST-ju. img_7206

Sredi dovolj mrzle zime običajno jezerce tudi zamrzne in tako postane priljubljeno naravno drsališče. Priporočam!

img_7210

POT: delno beton, delno makadam, primerna za sprehod z vozičkom in majhnimi otroki

PARKIRIŠČE : dovolj parkirnih mest v okolici (brezplačno)

BAR:  v bližini

Otroški voziček

img_6603Ta blog sem se odločila napisati, ker se mi je v zadnjih štirih mesecih ničkolikokrat zgodilo, da so me na ulici ustavile nosečnice ali pa že mamice z vozički… In vprašanje, ki je sledilo se je običajno glasilo nekako takole: »A vas lahko nekaj vprašam? Kako ste zadovoljni z vozičkom?«

Ko si (prvič) noseča in moraš med drugim izbrati voziček to zgleda nekako takole… Stopiš v trgovino  in najprej preblediš, saj se ti v hipu v glavi sprožijo vsi alarmi – zbeži ven iz trgovine dokler lahko, saj ni šans, da boš v poplavi vseh teh vozičkov (velikosti, oblike, stili in še barve) izbrala pravega. Zmedenost je na vrhuncu, vendar se po prvotnem šoku vzameš v roke, globoko vzdihneš, kot so te učili v šoli za starše in narediš korak proti prvi potencialni tarči.

Problem je, ker ni enega vozička, ki bi bil idealen za vse mame, saj ima vsaka svoj okus in tudi različne potrebe. Ne predstavljam si, da bi izbrala napačnega, čeprav se po drugi strani verjetno sčasoma navadiš vsakega vozička. Končni izbor namreč predstavlja najboljši skupek kompromisov, idealni žal ne obstaja. Nekako tako kot pri moških. In to je tudi razlog, zakaj je potrebno še pred nakupom raziskati in dobro premisliti, kakšen voziček si želiš. Najti moraš voziček, ki ustreza tvojemu načinu življenja, željam in zahtevam ter konec koncev tudi globini žepa. In kateri je moj zmagovalni voziček?

img_5860Peg Perego Book Cross. Vendar le-ta ni bil moja prva želja oziroma izbira, ko sem si začela ogledovati otroške vozičke. V bistvu je bil na moji ‘wish listi’ voziček švedskega proizvajalca in bila sem že čisto na tem, da ga kupim. Tik pred zdajci, pa sem dobila priporočilo znanke, da so tudi Peg-Perego kvalitetni in lepi vozički. Zato sem si jih ogledala tudi v živo, kjer mi je prodajalka predstavila vozičke in pokazala katalog z barvno paleto. Zelo hitro sem prišla do spoznanja, da eden voziček ustreza mojemu načinu življenja, vendar sem domov odšla praznih rok. Bila sem v precepu.

img_7084Spomnim se, da sem tisti dan in še celo noč tuhtala in tehtala, kateri voziček naj kupim. Na Youtubu sem pregledala vse možne videe o vozičku in prebrala kar nekaj forumov. Torej, ali izbrati takšnega za šminkiranje v mestu, ali takšnega s katerim bom šla lahko tudi rolati, na kakšen hrib, po možnosti ‘off-road’? In tehtnica se je nagnila krepko v prid slednjemu, vsestranskemu trikolesniku. Dejansko ga vozim po vseh možnih terenih, športni del je opremljen s 5-točkovnim varnostnim pasom, naslonjalo je nastavljivo po višini z zunanje strani do popolnoma ležečega položaja, spodaj ima še prostorno košaro, kamor lahko zložim nakupovalne vrečke ali stvari za na plažo.

img_7138Kot sem že omenila je zmagovalni voziček predstavljal najboljši kompromis, pri katerem pa je bilo še nekaj prostora za izboljšave. Tako smo voziček opremili še s ‘cupholder-jem’, ki služi bolj kot nosilec oziroma držalo za telefon. Previjalno torbo, ki sem jo dobila poleg vozička kot del standardne opreme, sem zamenjala za dizajnersko torbo Teje Jeglič, vozičku pa smo dodali še števec, ki beleži vsak prevožen kilometer. Z vidika večje varnosti smo mu dodali še pašček, ki ga uporabljam kot varovalo, ob teku po hribu navzdol, občasno, npr. kadar gremo rolat po kolesarski stezi, pa nanj namestim še majhno vzvratno ogledalo. In tako je nastal skoraj popoln voziček za avanturistično mamo, ki je ves čas na poti.

Torej drage moje, upam, da sem vam dala vsaj nekaj koristnih nasvetov, kako se lotiti nakupa in kako izbrati pravi voziček za vas.

Pa veselo vozičkanje.

________________________________________________________________

Aja, pa še to – mnenje o vozičku je popolnoma in zgolj samo moje, blog namreč ni sponzoriran oziroma ne gre za prikrito oglaševanje, pač pa izključno za mojo empirično izkušnjo z vozičkom.

Brezskrbno na pot z dojenčkom

‘Kaj bomo počeli ta vikend?’ To je najbolj pogosto vprašanje, ki se mi poraja in brez katerega se teden pri nas ne zaključi. No, vsaj od kar imava Brino – sva z Darkom precej manj spontana in veliko več planirava, saj nama skupni družinski trenutki veliko pomenijo.

img_6880Običajno se tako v četrtek oziroma petek odločiva ali bomo naredili krajši izlet, celodnevno potepanje ali pa jo bomo za kar cel vikend mahnili k starim staršem. A vikend oddih je lahko, predvsem za nas mamice, tudi zelo stresen.

‘Joj, to pakiranje,’ si mislim vedno znova, zato pogosto z Darkom osnovnih potrebščin sploh ne razpakirava. Hitro se namreč lahko zgodi, da kaj pozabiva doma. Darko si sicer spakira sam, jaz običajno ne kompliciram in imam minimalno prtljage. Za Brino pa si napišem seznam in se ga do zadnje alineje držim.

Glede na letni čas (trenutno jesen/zima) pripravim oblačila, a pozor, ne pretiravam s količino, vzamemo le najnujnejše in ja, tako je lahko oddih z dojenčkom tudi brezskrben:

– 1x pižama/pajac,

– 3-5x bodijev z dolgimi rokavov (odvisno od tega koliko se tisto obdobje slini),

– 2x žabice,

– 1x kavbojke oz. debelejše hlačke,

– 2x nogavice,

– 2x debelejši jopici,

– 1x trenirka,

– 3-5x slinčkov (odvisno od tega koliko se tisto obdobje slini),

– 1x kapica,

– 1x copatki,

– jesenski kombinezon.

Na seznamu je potem še »ostalo«:

– 2x duda,

– paket plenic,

– vlažilni robčki,

– krema za ritko,

– 3x tetra plenica,

– 1x odeja,

ležalnik (o katerem sem že pisala, v njem pogosto uspavamo Brino).

V avtu imamo ‘pospravljen’ voziček in lupinico/avto sedež. Pa še eno stvar dajem redno na seznam (odkar sem imela tri tedne po porodu vročino) – potujoča lekarna:

img_6840– infrardeči čelni termometer,

– fiziološka raztopina,

– probiotične kapljice BioGaia z vitaminom D3,

– lekadole (za mamico).

img_6417Večino potrebščin zložim v Brinino previjalno torbo, ki jo je posebej zanjo naredila Teja Jeglič, ki sicer Slovenijo navdušuje z modnimi nahrbtniki. In ko Darko vse zloži v avto, se naš družinski oddih lahko začne.

Upam, da vam bodo moji nasveti ter seznam potrebščin olajšali družinski oddih, tako da – naj bo tudi vaš izlet, z dobrimi pripravami, nepozaben.

Halloween z dojenčkom

Noč čarovnic je eden tistih praznikov, ki se ga vsako leto zelo veselim in težko pričakujem. img_6710Tako kot za pusta, se tudi za Halloween običajno našemim in se s prijatelji zabavam pozno v noč. Seveda ne gre niti brez izrezovanja čim bolj strašnih buč. A letos je bilo drugače. Ta ‘amerikaniziran’ praznik je letos zasijal v povsem drugačni, družinski luči. Čeprav sem imela še v začetku oktobra nadvse velike apetite po zabavi s prijatelji, Brino pa sem imela namen pustiti pri starih starših, so kmalu takšni plani splavali po vodi. Dokončna odločitev: Brina je še premajhna (tri mesece in pol) – zato smo ostali doma!

Od letošnjih čarovnic so mi tako ostale le buče…no, če sem bolj natančna — bučna juha. Priprava le-te pa prav nič zakomplicirana.

Sestavine: img_6700

– 2 mali buči (za 2 osebi)

– 1 srednje velik krompir

– 1 veliko čebulo

– 1 strok česna

– ščepec soli in popra

– malo muškatnega oreščka

– olje/maslo/kokosovo maslo

– bučno olje

– (prepražena) bučna semena

– kisla smetana

– malo peteršilja

– 5dl vode

Priprava:

Buči dobro operem, odrežem »klobuk«, sredico izdolbem. Semena ločim od »mesa«. Na olju/maslu prepražim (nasekljano) čebulo, dodam na majhne koščke buče. Kuham nekaj minut in nato dodam še na drobno sesekljan česen. Dušim in nato zalijem z vodo ter dodam še na koščke narezan krompir. Posolim, popopram in še začinim z muškatnim oreščkom. img_6709Bučo skuham do mehkega (ko zavre, kuham še približno 20 minut) nato juho zmiksam s paličnim mešalnikom. Nalijem jo nazaj v bučo, potrosim z bučnimi semeni, pokapam z bučnim oljem, dodam še žlico kisle smetane in vejico peteršilja.

Pa dober tek.

P.S. Drugo leto se pa spet našemim. Juhuhu.