»Nič nimam za obleči!«

Predstavljajte si situacijo: Nabito polna garderobna omara oblačil in mene, ki stojim pred njo. In vedno ista situacija: »Nič nimam za obleči!« Punce, a se vam to sliši znano?

Se mi zdi, da vse kar potegnem iz omare, spada v kategorijo ‘mama oblačila’ – torej oblačila za igranje z Brino ali pa kavbojke in udobna majica za zgoraj, ko pa moram obleči kaj bolj resnega, za kakšen bolj ‘svečan’ dogodek, potem pa postopam pred omaro in kombiniram in kombiniram, dokler se ne vdam, dvignem roke in pade odločitev… V shopping bo treba!

Naj povem, da tokrat potrebujem oblekico. Ne, ne kakršno koli, pač pa prav posebno oblekico, s prav posebnimi/določenimi zahtevami – mora biti namreč dovolj (do kolen) dolga, pokrita ramena, zaželeno v beli ali pa vsaj v kombinaciji z belo barvo. Seveda, pa dober moram izgledati v njen, to je v bistvu prvi pogoj! In zakaj takšen dress code? Brino bomo krstili, torej za v cerkev.

A vrnimo se k shopping-u, ki se je raztegnil na cel teden, Brina je bila namreč spet na počitnicah pri starih starših, jaz pa sem tekala po trgovinah. A veste kako je to izgledalo… Vse drugo bi lahko kupila – kopalke, kavbojke, celo pižamo, da ne govorim kaj vse sem kupila – le oblekice ne! Joj, a imam res tako nerealne želje?

Se mi zdi, da sem jih pomerila vsaj 20 in pri vsaki me je kaj motilo, nekaj ni bilo v redu. No, potem sem tako kot vedno (ali pa vsaj velikokrat) v življenju – sklenila kar nekaj kompromisov in kupila oblekico za Brinin krst. Več o krstu pa v ponedeljek na blogu.

Se beremo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *