Priprave na krst (teoretičen del)
Brino bomo krstili! Tako sem se že kmalu po njenem rojstvu odločila, pa čeprav sama nisem krščena, in ne to ni bila Darkova želja, niti želja mojih staršev ali pa celo od tašče, ampak je bila to prvovrstno moja želja. Moja.
Za mnoge je krst samoumeven, za druge ne in so mnenja, da se bo o tem odločil otrok sam. Jaz mislim, da je krst lep družinski dogodek, ki otroku prav gotovo ne more škoditi, poleg tega pa – čeprav je zapisano z Ustavo (7. člen – ločitev države od verskih skupnosti) – ne moremo mimo dejstva, da so krščanski prazniki tudi državni, torej tudi jaz in moja družina živimo v tem duhu.
V tem času sem se o krstu veliko pogovarjala z različnimi ljudmi. Eni so me spodbujali, drugi so bili indiferentni, tretji pa so me zabodeno gledali in se glasno spraševali: »Brino boš dala krstiti? A jo sploh lahko – glede nato, da sama nisi?« Dajmo takoj razjasniti… Ja, vsak otrok ima pravico biti krščen!
No, ampak tu vam ne želim pametovati in filozofirati ali otroka krstiti ali ne, pač pa želim za tiste, ki vam je to področje nepoznano (pa si tako kot jaz želite otroka krstiti) dati kakšen nasvet oziroma informacijo – kaj potrebujete za krst in kako ga urediti. Torej ta blog priporočam v branje – tistim, ki boste botri ali pa starši krščenega otroka.
Za otrokov krst je najprej potrebno najti cerkev (običajno je to tista, ki je najbližja vašemu domu, no, vsaj tako mi je razložil ‘naš’ župnik) – lahko pa se dogovorite drugače in najdete vam ljubo cerkev ter tam potrkate na vrata župnišča. Dandanes se je mogoče vse potrebno dogovoriti tudi po telefonu, je pa seveda veliko odvisno od župnika.
Na spletu sem našla različne zapise/forume o pripravah na krst. Nekje potekajo te priprave po več ur, celo po več dni, spet drugje pa je to samo kratek obisk pri župniku. To se pač razlikuje od cerkve do cerkve oziroma od župnika do župnika.
Pri nas smo imeli enourni sestanek, kjer nam (nama z Darkom in še petim drugim staršem) je župnik podal osnovne informacije o krstu, podaril knjigo »Krst vašega otroka«, odgovoril na tisoč in eno (moje) vprašanje, si zapisal naše podatke (Brinine, moje, Darkove in Brininega botra), določili smo datum krsta in se poslovili ter si pomahali v pozdrav.
Kdo je torej lahko boter?
»Zakonik cerkvenega prava določa, naj bo boter ali botra samo eden, lahko pa sta eden in ena. Prav tako je določeno, da botra izbere krščenec sam ali njegovi starši. Izbrani mora biti sposoben in voljan opravljati to službo. Biti mora katoličan, ki je že bil pri obhajilu in birmi ter je star najmanj šestnajst let. Njegovo življenje mora biti zgledno in primerno nalogi, ki jo bo sprejel. Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti (npr. pravoslavne ali evangeličanske vere), ne more biti boter, lahko pa je skupaj s katoliškim botrom priča krsta.« (vir: dr. Nežič Julka, Krst vašega otroka)
Kaj še potrebujem za krst?
- – krstno (belo) oblačilo
- – bel prtiček
- – krstno svečo
Krstna sveča simbolizira človekovo življenje – ko prvič zagori, se zdi kot da je oživela, podobno kot človek ob rojstvu, goreča sveča je čedalje manjša, neizbežno se bliža, da bo pogorela/koncu, tako kot je človek vsak dan bliže smrti.
Tisti, ki ste iz Ljubljane, lahko te stvari (svečo in prtiček) kupite v specializirani trgovini Zvon na Resljevi cesti.
Tako torej ‘izgleda’ teoretičen del krsta, kako pa je dejansko izgledal Brinin krst, pa vam več povem prihodnji teden. Se beremo v ponedeljek.