Krst 2.del

Brinin krst

Potem, ko je kocka padla in smo sprejeli odločitev, da bomo Brino krstili, sem najprej začela mrzlično iskati ‘primerno’ lokacijo. Po mojem prepričanju je namreč morala imeti cerkev neko simboliko in tako sem se odločila, da obred poteka v cerkvi Rakovnik v Ljubljani, ki ima prav poseben pomen za našo družino. Velik poudarek pa nisem dala le izbiri lokacije, pač pa tudi datumu krsta, kajti ni bila ‘dobra’ katerakoli nedelja, spet sem iskala globi pomen. Ja, vem – kaj si mislite – mater kompliciraš. [smeh] Za datum sem tako izbrala 25.6. – državni praznik, dan državnosti.

Seveda sem si za priprave na krst vzela kar precej časa, saj sem želela, da bo vse izgledalo točno tako – kot sem si zamislila… V eni od objav na blogu, sem že pisala o tem kako sem šla na lov za mojo obleko. Na koncu sem (spet) izbrala blagovno znamko Fracomina, vendar sem obleko odnesla še k šivilji (za moj okus je bila prekratka), ki jo je podaljšala. Brino sem oblekla v snežno belo oblekico, ki sem jo kupila v Baby Centru, nogavičke v H&M in lakaste čeveljce v Okaïdi.

Od doma smo se odpravili še nekaj minut pred predvidenim odhodom, ampak ni šlo brez zapletov. Ne, tudi pri nas ne gre brez tega. [smeh] Po nekaj minutah vožnje, sem namreč ugotovila, da sem pozabila krstno svečo in prtiček, zato smo se morali vrniti domov, a na srečo smo kljub temu v cerkev prišli pravočasno.

Mnogi starši radi s krstom pohitijo, ker ga manjši dojenčki običajno kar prespijo, čim so ‘ti dojenčki’ malo večji, pa v cerkvi težje (v tišini) prenašajo čakanje na krst. In še nekaj…Številni se tudi raje odločijo, da krst poteka brez maše (krst je tako možen med mašo ali pa samostojno) in potem je obred bistveno krajši. No, čeprav sem tudi sama nekajkrat vseeno pomislila, da bi lahko naša Brina ‘sprocesirala’ kak jokajoči napad sredi maše, sem se na koncu vseeno odločila, da bo obred potekal med njo.

Mala je bila ves čas pridna. Bila je namreč naspana in posledično izredno dobre volje/nasmejana. Naj povem, da smo za njenega botra izbrali Darkovega brata Uroša, za krstno pričo pa mojo prijateljico Katarino. Med samim krstom je bila sicer malo začudena, a se ni preveč vznemirjala niti, ko jo je župnik oblil s krstno vodo. Vse je tako potekalo v prijetnem vzdušju, da smo bili vsi ob pogledu na Brino prav blaženi.

In kako pravzaprav izgleda obred?

Pri krstu smo najprej (starša, boter in priča) izrazili željo, da bo Brina krščena. Sledilo je glavno dejanje krsta, ko je župnik Brino (trikrat) oblil z vodo in zraven izgovarjal besede: “Brina, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.” Po oblivanju s krstno vodo je sledilo maziljenje s sveto krizmo. Nato je prejela belo oblačilo (prtiček), ki simbolično pomeni, da je postala nov človek in da je očiščena madeža izvirnega greha. Sledil je še prižig krstne sveče, župnik je potem Brino še pokrižal, za njim pa smo jo še mi.

No, verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati tudi, da smo tako med samim obredom, predvsem pa po končani maši imeli pravo ‘foto seanso’. Najprej v, potem pa še pred cerkvijo. Vsi smo si namreč želeli slikati s krščenko.

Preostanek dneva smo nato preživeli (čeprav nam je ponagajalo vreme) v gostišču ob Ljubljanici, kjer smo se med drugim posladkali tudi z Brinino prvo torto.

Družinsko slavje pa smo za piko na i začinili še z izletom po Ljubljanici (ladjico). Na naše veliko začudenje se Brina vožnje ni prav nič bala, prav nasprotno, zelo je uživala in veselo mahala ljudem na bregu. Aja, in jaz ne bi bila jaz oziroma ‘taprava’ mami blogerka, če ne bi naredila en kup slik, tokrat sem si dala duška. [smeh].

Res nepozabno!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *