Jadranje z otrokom – nočna mora ali pravi užitek?
Čeprav sama prisegam na spontanost, se v določenih situacijah vseeno poslužujem načrtovanja, organiziranja, predvsem pa vse dobro (trikrat) premislim in tako je bilo tudi pred odhodom na jadranje. S seboj smo vzeli točno tiste stvari, ki smo jih resnično potrebovali in ne še ‘en kup krame, ki se ti potem valja pod nogami’.
Na kaj morate po mojem mnenju misliti, pred odhodom na počitnice oziroma jadranje z otrokom? Kot prvo morate imeti v mislih, da ste na jadrnici precej (bolj kot kje drugje) izpostavljeni soncu – zato priporočam:
– Sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Čeprav se sama redko mažem, sem za zaščito Brinine nežne, občutljive kože izbrala kremo Eucerin Kids Micropigment Sun Lotion SPF 30. Zakaj prav to? Pomembno mi je, da krema ne vsebuje kemijskih filtrov, parabenov, barvil in parfumov.
– Nepogrešljiva oprema je tudi pokrivalo za otroka – zaščita pred soncem kot pred vetrom. Mi smo imeli s seboj kar nekaj različnih klobučkov, pa ne zato, da bo Brina na fotografijah pozirala vsakič z drugim, pač pa – ker sem imela v mislih, da lahko kakšnega izgubimo, prav zato sem tudi načrtno gledala da smo imeli s seboj – poleg takšnega za ‘šminkirat’ še takšnega, Darko bi rekel za dojenčke – da se pod brado zaveže in ga ne odpihne prva sapica.
– Nujno in tu res poudarjam – nujno pred jadranjem poskrbite, da ima (vsak) otrok primere/ustrezen rešilni jopič. Tu se pač ni za zanašati, ‘mah, saj ga bom trdno držala v rokah’ ali pa ‘saj bomo pluli počasi in ga bomo imeli pod nadzorom’, itd, itd. Ne, če se odpravljate na jadranje in boste samo za najem plovila odšteli nekaj tisoč evrov, potem ne škrtarite ter namenite še tistih 40, 50 evrov za rešilni jopič, ki naj ga ima otrok med plovbo ves čas oblečenega. Verjemite mi, da boste precej bolj mirni, vaš otrok pa bolj varen.
– Primerna oblačila. Kaj imam tu v mislih? Če se odpravljate jadrati na vrhuncu poletja ne pozabite na zaščitna oblačila/kopalke pred soncem, lahko tudi neoprenska oblačila. In čeprav je vremenska napoved, da bo na Jadranu ves čas sončno ter vroče, vzemite (vsaj za otroke, če ne še zase) – anorak. Nam je tudi ta prišel prav na Hvaru. Kot sem vam že napisala v prejšnjem blogu, so nas na tam ‘zajeli’ visoki valovi in nam precej otežili pot s pomožnim čolnom do kopnega. Ker je voda pljuskala z leve kot z desne sem Brino oblekla v anorak (in še v rešilni jopič) ter jo tako obvarovala pred vodo. Na obali sem jo slekla in je bila popolnoma suha, jaz anoraka nisem imela – sem bila zaradi pljuskanja popolnoma premočena.
– Obvezno imejte s seboj potujočo lekarno. Priporočam – lekadole, obliže, linuxe oziroma aktivno medicinsko oglje, infrardeči čelni termometer, propolis za otroke, Bepanthen za rane in odrgnine, tablete proti slabosti, za Brino sem jaz vzela še otroški sirup Calpol – za zniževanje povišane telesne temperature – a ga na srečo nismo rabili, zaščito pred mrčesom – jaz prisegam na Zanzi sprej, ki preverjeno učinkuje in je povsem naraven. Super je, če imate nekje pri roki tudi pinceto in kakšno šivanko – v primeru – če kdo stopi na kakšnega ježka.
Če veste, da imate še kakšne druge težave kot so na primer alergije, vnetja – seveda potem dodajte v lekarno še tista sredstva, ki vam lajšajo te tegobe.
– Ker si večino časa na jadrnici, po možnosti pljujete dlje časa, razmislite kako zamotiti in animirati vašega otroka. No, pa tudi sebe. [smeh] Za Brino sem imela tako s seboj eno vrečo igrač, ki jih obožuje in se z njimi zamoti sama ter je ne rabim ves čas animirati. Če so vaši otroci že malo večji morda vzemite kakšne družabne igre.
Ker smo Jurgliči precej športna družina, smo s seboj vzeli tudi športno opravo in se povzpeli na kakšen manjši neposeljen otok. Naj povem, da je naš Uroš ‘športal’ vsak dan kar na jadrnici – ljudje s sosednih jadrnic pa so ga občudovali, ko je kar na palubi delal stoje in hodil po rokah.
V glavnem – na jadrnici se lahko hitro zgodi, da se začnete spraševati – kaj bi počeli oziroma vam postane dolgčas, tako da imejte s seboj kakšno knjigo, revijo, ali tisto s čimer se radi zamotite, morda vam doma ob vsakodnevnem tempu zmanjka časa. Jaz sem čez dan imela večkrat čas, ki sem ga med drugim izkoristila za pisanje bloga.
– Jadranja pa si ne bi mogla predstavljati še brez dveh stvari.
Prvič. Za Brino smo tudi na jadrnico vzeli s seboj njen ležalnik – gugalnik, kjer je kot doma – čez dan počivala v njem. Jaz si nisem rabila beliti glave – kje bo spala ali se bo zbudila in kam odkotalila, padla s postelje. Brina je tako v kokpitu čez dan dremala v senci, jaz pa sem jo imela ves čas na očeh in bila brez skrbi.
In drugič. Tako kot imamo doma že nekaj mesecev ritual kakanja, sem želela, da ne Brine, ne sebe – ne spravljam v stres z nekimi drugimi navadami, zato smo s seboj vzeli njeno kahlo. Brina ni imela nobenih težav z zaprtostjo, saj sva vsako jutro imeli prav takšen ritual kot ga imava doma – Brina na kahlo, jaz na kavo. In ne boste verjeli – ampak – kahla mi je prišla prav (sem malo improvizirala) še kot ‘stolček za hranjenje’. V kokpitu sem jo postavila na klop – in Brina je bila tako malo dvignjena ter imela s tem pod nadzorom dogajanje za mizo. Kaj hitro je ugotovila, da jemo zajtrk, zato je tudi sama pridno sedela in sodelovala (jedla).
Pa še nekaj je na jadranju izredno pomembno – dobra družba. Moje mnenje je, da te jadranje še bolj poveže, ali pa si greš tako na živce, da se nekaj časa potem ne moreš videti. No, pri nas je bilo tisto prvo, sploh Brina se je čisto »zaljubila« v strica Uroša in mislim, da je bila ta simpatija obojestranska. V Uroševi družbi pa sva uživala tudi midva z Darkom in kot glavni ‘skipper’ se je resnično izkazal. Torej grejo zasluge, da smo se imeli tako fantastično – tudi Urošu.
No, dolžna pa sem vam še en odgovor – zakaj je Brina rabila dopust od dopusta?
Kot sem vam že povedala, je Brina ponoči spala pri nama, okno smo imeli sicer ves čas odprto, vendar je bilo kljub temu v kabini toplo, ponoči se namreč ni kaj dosti shladilo. Brina je zato bistveno bolj slabo (kot doma) spala, ponoči se je premetavala, pogosto zbujala, zato sem ji morala večkrat dati flaško s čajem, za povrhu pa se je hotela pri meni še pocrkljati (tako da se je dojila). Ja, prav ste prebrali in verjetno zavijate z očmi, niste edini. Prav tako sem jo morala dojiti večkrat čez dan, saj ko me je videla v kopalkah, je pogosto tečnarila in izrazila željo po dojenju. No, če pred kakšnim mesecem praktično nisem imela več mleka (izčrpala sem si ga za en štamprle), pa sem ga zdaj izčrpala več kot dva deci. In 
da se doma ne bi nadaljevalo nočno zbujanje/hranjenje, je šla Brina zato na dopust k starim staršem ter zdaj ponovno prespi vso noč.
Torej, če potegnem črto, mislim, da bomo takšen dopust definitivno še ponovili!
Mama na poti priporoča jadranje z otrokom.