Trinajst mesecev

Številka trinajst je za mnoge najbrž zaradi vraževernosti – ker naj bi prinašala nekaj slabega – nesrečna številka. Potem so eni, ki so do nje indiferentni, drugim je številka kot vse ostale, spet tretjim pa je celo pri srcu. Z Brininim rojstvom (ker se je rodila na trinajstega) je trinajstica tudi nam postala ljuba številka, zato sem se odločila, da na blogu zabeležim tudi trinajst mesecev naše malčice.

Če pomislim – kaj vse se je spremenilo od njene prve svečke, imam občutek kot da čas teče, kaj teče – leti s svetlobno hitrostjo.

Prelomnice in mejniki: Čeprav ta mesec pri Brini nisem opazila izrazitega telesnega napredka (naredila je sicer že prve samostojne korake, vendar pa se še boji povsem sama hoditi – raje se koga drži za prst), je pa zelo napredoval njen kognitivni razvoj. Z Brino sem se začela pogovarjati kot z odraslo osebo, saj sem začela opažati, da me večina stvari razume in mi na svoj način celo odgovarja. Konkretno: Brini lase spenjam s ‘krokodilčkom’, a ker si velikokrat kaj potegne na/čez glavo, ji špangica odleti z glave. Ko jo vprašam, kje je špangica, se začne ozirati okoli sebe in največkrat se zgodi, da jo zagleda in nanjo pokaže s prstom ter spusti še glas, češ – lej tam je.

In še eno veliko spremembo sem opazila v tem mesecu – postala je uporna, trmoglava in samosvoja. Vse kar ji rečem – odločno odkima z glavo, kar pomeni ‘ne’, prav tako mi zelo rada kontrira. Konkretno: Vprašam jo: »Brina, greva na kahlo?«, odkima mi in če bo le lahko, bo pobegnila oziroma se bo skrila pod mizo. In ker ima zdaj tako fazo, se je že nekajkrat zgodilo, da se je namesto v kahlo pokakala v plenico. Za piko na i pa naša Upornica zelo rada kaže tudi jezik in dela ‘rilček’, ko ji kaj ni pogodu.

Po drugi strani pa je prava Zapeljivka. To, da naju z Darkom – kliče in veselo čeblja, sva že navajena – zdaj pa naju je začela še poljubljati in objemati. To izgleda takole: najprej obe roki sklene okoli mojega vratu in me poljubi, nato po vseh štirih odšiba do Darka – ga objame in poljubi, potem pa spet do mene ter ponovno nazaj do ‘Dadota’.

Našo Zapeljivko pa je prav zabavno tudi opazovati, kako postopa in se z zanimanjem opazuje in ogleduje pred ogledalom ali pa – ko jo slikamo – prav prisrčno pozira in se nastavlja pred objektivom.

Hrana: Pri prehranjevanju bistvenih sprememb (od prejšnjega meseca) nisem opazila, razen to, da je začela hrano ‘deliti’ še s svojimi ‘prijatelji’. Mačku Muriju in Brunu prav rada pred gobček pomoli košček kruha, sir ali sadje.

In ja, še vedno se dojiva, obvezno zjutraj.

Najljubša igrača: Zelo rada sestavlja/zlaga kocke, se žoga in lista knjige. Ker smo bili ta mesec veliko na morju, se zelo rada igra (z vedrom, lopatkami, itd.) na plaži, v mivki. A najbolj od vsega pa še vedno uživa, če se premika – naj si bo to z (njenim) avtom, s kolesom, čolnom,… Pogosto kar ploska od navdušenja in zraven vzklika »brm brm«.

Ritem spanja: Običajno postane zaspana malo pred deveto zvečer, na moje veselje imamo zdaj vsak večer enak ritual: večerja – tuširanje – kuhanje čaja – postelja. Zaspi sama s flaško, ki jo popije in odvrže. So dnevi, ko se čez dan zgodilo toliko stvari, da jih ponoči podoživlja in v spanju joka. Nekajkrat sem morala zato celo vstati, jo pobožati in položiti nazaj na povšter. Zjutraj vstajamo med sedmo in osmo.

Čez dan še vedno spi v ležalniku ali v vozičku, a imava pogosto borbe, saj največkrat noče spati.

Nepozabno doživetje: Prav gotovo nam bodo ostale v čudovitem spominu naše počitnice na jadrnici. Pa tudi sicer, ko smo na slovenski obali, zelo uživa na čolnu/gliserju. Čeprav nas med vožnjo velikokrat premetavajo valovi, Brina povsem mrtvo hladno opazuje dogajanje okoli sebe in se niti ne vznemiri, če ji voda pljuskne v obraz. Nič nenavadnega ni niti, če med vožnjo celo zadrema.

Aja, pa še to. Postala je prava morska deklica, zelo uživa v vodi – pa naj si bo to morje, v domačem bazenčku ali pa v kadi pri starih starših – samo, da se čofota.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *