Kulinarična delavnica – Tečaj sushi – suši

Tečaj sushi – suši

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=PwDpUhoObms[/embedyt]

 

Suši je zagotovo najbolj znana tradicionalna japonska jed in tudi pri nas že dolgo ne velja več za kulinarično eksotiko. Jaz ta majhen košček, polnega okusa preprosto obožuje, prav tako Darko.

Poleg okusa, mi je všeč, da je suši zdrav obrok. A do nedavnega sva ga jedla samo v restavracijah, saj sem imela predsodek in predstavo o njegovi zahtevni pripravi. Nikakor si namreč nisem mogla predstavljati, da bi ga pripravljala doma, saj se mi je vse skupaj zdelo preveč zapleteno. No, vse dokler naju nista prijatelja povabila na ‘domači suši’. Ugotovila sem, da priprava le-tega sploh ni tako zapletena, a da bi se dobro teoretično podkovala, podučila o tehnikah in dobila še kakšen nasvet ‘suši mojstra’,  sem Darka, pa tudi oba moja brata in bratovo punco prepričala, da smo skupaj obiskali japonsko kulinarično delavnico – tečaj sušija.

V prijetnem ambientu Dvora Jezeršek smo se tri ure družili z mojstrico Megumi Yoshida, ki nam je na zabaven in zanimiv način predstavila, kaj vse je potrebno za pripravo ‘popolnega’ sušija. V sproščenem vzdušju sem tako spoznala male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov in tako pripravila več različnih vrst sušija, kot je Maki, Nigiri, California rolls.

Seveda je bilo na koncu delavnice treba svoje umetnine, kot tudi nepozabno druženje, ki smo ga zaokrožili v popolno celoto s podelitvijo diplom, ovekovečiti. In ne samo to, za nagrado smo to kar smo ‘skuhali’ tudi pojedli.

Moja ocena Jezerškovi delavnici sušija: 5+.

Priporočam vsem ljubiteljem, da jo obiščete. In glede na to, da se bliža praznični čas, čas obdarovanj, je delavnica lahko čudovito darilo, kot tudi odlična ideja za team building. Akademija Jezeršek ima v ta namen pripravljene lične darilne pločevinke za kulinarične delavnice.

Aja, še to, cena delavnice/tečaja suši stane slabih 50 evrov, kar se mi res ne zdi veliko, če računamo, da se potem do sitega tudi naješ.

In še nekaj. Jaz se bom zdaj doma zagotovo bolj samozavestno lotila pripraviti suši, in to že v kratkem. Kako bo izgledalo, pa zagotovo poročam v kakšnem od prihajajočih blogov.

Na poti Jezeršek sushi delavnica

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=PwDpUhoObms[/embedyt]

 

______________________________________________________________

#napoti
Iphone 7
Music: Beautiful Japanese Music – Sushi Restaurant

Življenje z blagovnimi znamkami

Inspiracijo za ta blog sem dobila v mesečniku Marketing magazin, kjer imajo rubriko »Življenje z znamkami«. Ker jo vsak mesec z veseljem preberem in se povsem strinjam, da so znamke človekove dobre (če ne kar najboljše) prijateljice, sem se odločila, da tudi sama sebe predstavim skozi ‘oči znamk’.

________________________________________________________________

Status

Kozmetika? L’Occitane, Kahne, Eucerin.

Obleka? Fracomina, Intimissimi, Nike.

Obutev? Ugg, Adidas Superstar.

Ura? (trenutno) Ice Watch.

Frizer? Brigita (Lepotni studio Bodi) Priporočam!

Lokal? As Aperitivo.

Restavracija? Sushimama, Ribja kantina Santalucia.

Mobilni telefon? iPhone 7 (trenutno sedmica).

Nakit? Pandora, Swarovski.

 

________________________________________________________________

Mediji

Tisk? Grazia, Global, Marketing magazin.

Radio? Redko ga poslušam, običajno me na poti v avtomobilu spremljajo Severina, Parni Valjak, Roxette in Bajaga.

TV? Pop TV.

Splet? Napoti.si.

Družbena omrežja? Facebook, Instagram.

________________________________________________________________

Življenje in delo

Človek iz slovenskega prostora, ki ga najbolj ceniš? Goran Dragić.

Oglas, ki mi pade na pamet? Slovenija moja dežela. Legendarni oglas.

Zadnje izobraževanje, delavnica, seminar? Jezeršek kulinarična delavnica – tečaj suši.

________________________________________________________________

Življenje in nedelo

Katero knjigo si nazadnje prebrala? Je res ali ste videli na televiziji? (Joris Luyendijk).

Zadnji koncert, gledališka predstava? Parni Valjak – Arena Stožice.

Kateri film si si nazadnje ogledala? V kinu Komuna – American Made (slovenski prevod: Barry Seal: Tihotapec), doma na kavču pa Momentum.

Hobijii? Bloganje.

Avto ali kolo? Avto je dandanes nujno zlo, sicer pa obožujem trenutke, ko se lahko vozim s kolesom, Pony je zakon.

Popolni odklop? Zame je odklop vsak dopust, pa naj si bo to jadranje, road trip na Azurno obalo ali pa Kanarski otoki. Ne vem pa, če se to šteje kot popolni odklop.

Najdestinacija? Če bi mi to vprašanje nekdo zastavil nekaj let nazaj, bi kot iz topa izstrelila Miami, zdaj pa se bolj nagibam h Kanarskim otokom, komaj čakam, da jih spet obiščemo. Če pa bi izbirala naj slovensko destinacijo, pa bi najbrž kolebala med Portorožem in Kranjsko Goro.

Obstaja blagovna znamka, katero ime bi si vtetovirala na svoje telo? Nisem ljubiteljica tetovaž, torej je moj odgovor ne. No, ali pa ne še.

________________________________________________________________

Blagovne znamke so tako po mojem mnenju način naše komunikacije. So naša identiteta. In še nekaj je zagotovo… Pri blagovnih znamkah je vse odvisno od percepcij in izkušenj potrošnikov. Vrednost blagovni znamki pa dajejo izključno in samo uporabniki in trg.

Tečna mama

 

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=N_kVAow7OU4[/embedyt]

 

Krokodilje solze, metanje po tleh, histerično kričanje, trma in neubogljivost. Se vam sliši znano? Vse to je, sicer v obratnem vrstnem redu od naštetega, zadnje čase pri nas doma na vsakodnevnem meniju. Pravzaprav večkrat na dan. Brina je stara 16 mesecev in že uveljavlja svojo močno voljo in osebnost ter se ne pusti komandirati, zato se večkrat vprašam ali je razvajen, nevzgojen otrok ali sem jaz tečna mama?

Poglejmo konkretno. Z Brino greva na sprehod. Peš. Ja, voziček uporabljamo samo v redkih primerih, sicer pa jo spodbujamo, da čim več hodi. Potem se Brina zapiči na primer v žvečilni gumi na tleh in se ne premakne niti za milimeter. Še več, s prstkom ga želi popraskati z asfalta. Jaz ji seveda prijazno prigovarjam, ne pomagajo niti številne prošnje. Ko je pač dovolj, jo primem za roko, še bolj pogosto pa kar dvignem v naročje in jo fizično prestavim. Takrat, si lahko mislite, običajno sledi napad trme, mala kriči kot bi jo dajali iz kože. A jaz se držim načela, da prepovedi niso same sebi namen!

V zadnjem času so moje največkrat izgovorjene besede: »BRINA! Brina, NE! Brina, PUSTI TO!« A mala upornica se ne da in tudi v teh primerih se običajno vrže po tleh. Mislim, da je vse to normalni proces v otroškem razvoju. In tudi to bo prej kot slej minilo. Moja naloga pa je, da jo vzgajam, pravilno usmerjam in ji povem kaj je prav in kaj ne, ter jo tako pripravim na življenje. Po mojem mnenju je namreč treba otroka zgodaj naučiti, kaj se sme in česa ne. Prav tako je potrebno že zgodaj postaviti pravila in meje, čeprav jih otrok pri tej starosti še ne razume dobro.

Je pa res, da sem pri nekaterih stvareh, na primer, ko Brina želi svoje prste vtikati v vtičnico, bolj dosledna in je moj NE odločen in ne popuščam, ko pa izsiljuje pri bolj banalnih stvareh, pa presodim kakšno težo ima moj NE in včasih tudi popustim. Je pa res, da mi včasih uspe tudi že z lepo besedo, spet drugič z malce bolj povzdignjenim glasom, največkrat pa najdem neko tretjo pot, ko Brino skozi igro ‘prelisičim’ in jo zamotim z drugimi stvarmi. Nikoli pa ne iščem bližnjic in Brini ugodim, samo zato da je mir pri hiši.

In še nekaj mi je zelo pomembno. Poleg tega, da sem jaz tečna mama (in Darko tečen »Dado«), tudi od ostali sorodnikov (beri: starih staršev in stricev) pričakujem in zahtevam, da upoštevajo družinska pravila. Tisto kar je doma NE, moram biti NE tudi pri starih starših, ko je na počitnicah.

Ampak navodil za uporabo ni in tako vam tudi ne morem dati recepta, kako biti uspešen v boju z otrokovo trmo. Se mi pa zdi pri vzgoji zelo pomembno, da ohranjam mirnost, potrpežljivost in nikoli ne kričim nanjo, tudi kadar je Brina – zverina in ‘špiči’ lumparije. In še nekaj. Z Brino se veliko pogovarjam in to kot z odraslo, sebi enakovredno osebo.

Ja, ni lahko biti mama in vzgoja ni lahka naloga, vendar sem jo vzela resno. Ni enostavno in nihče ne trdi, da je. Ne bom niti trdila, da mi vedno uspe, ampak skušam biti kar se da dosledna in ne popustljiva. Zato sem velikokrat tudi TEČNA MAMA!

Na poti Brina joka

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=N_kVAow7OU4[/embedyt]

 

______________________________________________________________

#napoti
Iphone 7
Music: Hajdi – Zakaj me mama ne pusti

Vikend oddih – Portorož – Piran

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=LmXd85jhLts[/embedyt]

 

DJI SPARK

Na srečo je naša čudovita Slovenija tako majhna, da se na Obalo lahko odpravimo brez večjega načrtovanja in dolge, več urne vožnje. Po mojem mnenju je zato vikend oddih na slovenski obali vedno odlična ideja za pobeg na morski zrak in to ne glede na letni čas in vremensko napoved.

Naša družina je podaljšan, praznični vikend preživela v Portorožu. Zanj bi skoraj lahko rekla, da je vsaj med poletno turistično sezono, mesto, ki nikoli ne spi. Podnevi na plaži mrgoli turistov, ki se na mivki, travi ali na pomolu nastavljajo sončnim žarkom, ko pa se zvečeri in nad mesto pade tema, zaživi nočno življenje v klubih in casinojih. Spomladi in jeseni, predvsem ob lepem vremenu, mnogi pridemo tudi samo na enodnevni izlet, da se malo pokuščarimo, medtem ko je pozimi dogajanje veliko bolj umirjeno.

Sama se v Portorož rada vračam, ker si tam praktično vedno napolnim baterije, se naužijem notranjega miru in naredim nov miselni zemljevid za nove izzive. In zato tokrat pišem o sproščujočih aktivnostih, ki jih lahko v mestu rož počnete z otroki.

Sprehod od Portoroža do Pirana

Obalna pot je odlična za sprehod in to z vozičkom ali brez njega. Pešpot je varna, saj si odmaknjen od prometa in povsem nenaporna, primerna praktično za vsakogar. Prav tako je primerna tudi za rolarje, skiroje, poganjalčke in seveda kolesa, saj je pot delno tlakovana, delno asfaltirana. Dolžina le-te znaša okoli 5 kilometrov (odvisno od kje štartaš), tako da hoja do Pirana traja okoli eno uro.

Fitnes park Seča

DJI SPARK

Lahko pa se na rekreacijo iz Portoroža odpravite (v drugo smer) v okoli dva kilometra oddaljeno Sečo (skozi avtokamp Lucija), tudi tam poteka lepo urejena sprehajalna pot, ki je prav tako primerna za rolanje, tek, kolesarjenje, itd. Na rtu Seča pa je vsem, ki se radi rekreirate, na voljo fitnes na prostem s številnimi napravami za vadbo, ki omogočajo prijetno in zabavno rekreacijo v naravi ter na svežem zraku. Fitnes park je primeren za vse generacije.

Jurgliči, naj povem, da tu pride na svoj račun predvsem Darko, v Seči radi aktivno preživljamo svoj prosti čas. Brina se tam običajno igra s kamenčki, nabira rožice ali pa med vadbo nagaja »Dadotu«, jaz pa sem (če ne telovadim) običajno dežurna fotografinja ali pa se ‘igram’ z dronom.

Morski park Laguna Bernardin

Morski park, ki se nahaja znotraj hotela Histrion, je največji bazenski kompleks z ogrevano morsko vodo na slovenski obali. Sestavljajo ga številnimi notranjimi bazeni (v zimskem času je voda ogrevana med 29 in 31 °C), masažnimi slapovi in tobogani. Ja, to je idealen kraj za družine z otroki. Najbrž ne rabim posebej poudarjati, da tu na svoj račun pride Brina, ki zelo uživa prav na toboganih in kar vriska in kriči od navdušenja. Jaz pa običajno ta čas, ko Brina čofota v vodi izkoristim za ‘čiliranje’ na ležalniku ob bazenu.

Akvarij Piran

Ob starem mandraču, v Piranu se nahaja akvarij in čeprav ta ni velik kot marsikateri drugi v Evropi, pa je ravno pravšnji za otroke, ki radovedno opazujejo živahni podvodni svet Jadranskega morja. V 25 bazenih, ki so osvetljeni z umetno svetlobo, si lahko ogledate okoli 140 različnih morskih organizmov, med drugim tudi malega morskega psa in morsko mačko.

Piranski akvarij, ki je del tako imenovane skupine Muzeji Piran, v kateri je osem muzejev, je ena izmed točk, ki jih je vredno obiskati, kadar se nahajate v mestu in po mojem mnenju je jesensko – zimski čas idealen za to.

Naša Brina me je med ogledom spravila v glasen smeh. Medtem ko sem jo držala v naročju in sva opazovali ribe, je mala začela kričati in kazati s prstom na ribe: »Ama, ama!«

In ja, ko nas morski zrak in vse aktivnosti tako zlakotijo, da naši želodčki začnejo glasno kruliti, je naša prva izbira…

Ribja kantina Santalucia Portorož

Nahaja se med teniškimi igrišči in Alayo. Ljubiteljem morske hrane pa nudijo dnevno sveže ribe pa tudi domače istrske in mediteranske jedi. In kaj priporočamo Jurgliči? Z Darkom obožujeva njihov tris tatarjev, surove škampe, hobotnico v pečici, ravioli z belo ribo v omaki iz gamberov, jaz velikokrat izberem tudi mešano buzaro. Za Brino pa naročimo polovično (otroško) porcijo file orade in blitvo s krompirjem.

In še moje priporočilo! Če se v Santalucio odpravite v večernih urah v glavni turistični sezoni in če ne želite čakati v dolgi vrsti na prosto mizo, jih raje pokličite po telefonu in si jo rezervirajte.

Za konec popolnega vikend oddiha, če ste vsaj malo sladkosnedi, zavite še v Cacau in se pocrkljali (vsaj) s sladoledom.

Mama na poti priporoča!

Na poti Portorož

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=LmXd85jhLts[/embedyt]

 

______________________________________________________________

#napoti
Drone DJI Spark, 2017
Music: Steffy – Sonce sije na Portorož