Tečna mama

 

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=N_kVAow7OU4[/embedyt]

 

Krokodilje solze, metanje po tleh, histerično kričanje, trma in neubogljivost. Se vam sliši znano? Vse to je, sicer v obratnem vrstnem redu od naštetega, zadnje čase pri nas doma na vsakodnevnem meniju. Pravzaprav večkrat na dan. Brina je stara 16 mesecev in že uveljavlja svojo močno voljo in osebnost ter se ne pusti komandirati, zato se večkrat vprašam ali je razvajen, nevzgojen otrok ali sem jaz tečna mama?

Poglejmo konkretno. Z Brino greva na sprehod. Peš. Ja, voziček uporabljamo samo v redkih primerih, sicer pa jo spodbujamo, da čim več hodi. Potem se Brina zapiči na primer v žvečilni gumi na tleh in se ne premakne niti za milimeter. Še več, s prstkom ga želi popraskati z asfalta. Jaz ji seveda prijazno prigovarjam, ne pomagajo niti številne prošnje. Ko je pač dovolj, jo primem za roko, še bolj pogosto pa kar dvignem v naročje in jo fizično prestavim. Takrat, si lahko mislite, običajno sledi napad trme, mala kriči kot bi jo dajali iz kože. A jaz se držim načela, da prepovedi niso same sebi namen!

V zadnjem času so moje največkrat izgovorjene besede: »BRINA! Brina, NE! Brina, PUSTI TO!« A mala upornica se ne da in tudi v teh primerih se običajno vrže po tleh. Mislim, da je vse to normalni proces v otroškem razvoju. In tudi to bo prej kot slej minilo. Moja naloga pa je, da jo vzgajam, pravilno usmerjam in ji povem kaj je prav in kaj ne, ter jo tako pripravim na življenje. Po mojem mnenju je namreč treba otroka zgodaj naučiti, kaj se sme in česa ne. Prav tako je potrebno že zgodaj postaviti pravila in meje, čeprav jih otrok pri tej starosti še ne razume dobro.

Je pa res, da sem pri nekaterih stvareh, na primer, ko Brina želi svoje prste vtikati v vtičnico, bolj dosledna in je moj NE odločen in ne popuščam, ko pa izsiljuje pri bolj banalnih stvareh, pa presodim kakšno težo ima moj NE in včasih tudi popustim. Je pa res, da mi včasih uspe tudi že z lepo besedo, spet drugič z malce bolj povzdignjenim glasom, največkrat pa najdem neko tretjo pot, ko Brino skozi igro ‘prelisičim’ in jo zamotim z drugimi stvarmi. Nikoli pa ne iščem bližnjic in Brini ugodim, samo zato da je mir pri hiši.

In še nekaj mi je zelo pomembno. Poleg tega, da sem jaz tečna mama (in Darko tečen »Dado«), tudi od ostali sorodnikov (beri: starih staršev in stricev) pričakujem in zahtevam, da upoštevajo družinska pravila. Tisto kar je doma NE, moram biti NE tudi pri starih starših, ko je na počitnicah.

Ampak navodil za uporabo ni in tako vam tudi ne morem dati recepta, kako biti uspešen v boju z otrokovo trmo. Se mi pa zdi pri vzgoji zelo pomembno, da ohranjam mirnost, potrpežljivost in nikoli ne kričim nanjo, tudi kadar je Brina – zverina in ‘špiči’ lumparije. In še nekaj. Z Brino se veliko pogovarjam in to kot z odraslo, sebi enakovredno osebo.

Ja, ni lahko biti mama in vzgoja ni lahka naloga, vendar sem jo vzela resno. Ni enostavno in nihče ne trdi, da je. Ne bom niti trdila, da mi vedno uspe, ampak skušam biti kar se da dosledna in ne popustljiva. Zato sem velikokrat tudi TEČNA MAMA!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *