TOP 10 DRONE PHOTOS 2018

DRONE DJI SPARK:

#PORTOROŽ

Secovlje Saltworks (Sečoveljske soline) – SLOVENIA
Portoroz beach (plaža Portorož) – SLOVENIA
Seca peninsula (rt Seča) – SLOVENIA

#ŠMARNA GORA

Mount Saint Mary (Šmarna gora) – SLOVENIA

#KRANJSKA GORA

Jasna Lake (jezero Jasna) – SLOVENIA

#AZURNA OBALA (NICA, MONACO, SAINT TROPEZ)

Promenade des Anglais, Nice – FRANCE
Monaco
Pampelonne beach, Saint Tropez – FRANCE

#TENERIFI

Playa de las Americas – TENERIFE
Playa de las Americas – TENERIFE

 

Dron DJI Spark

»Draga igrača ali izdelek vreden nakupa? Dela dobre fotke?« Takšna vprašanja dobivam, odkar smo si Jurgliči septembra lani omislili drona – DJI Sparka. Našega Čmrlja, kot smo ga poimenovali, smo s seboj vzeli na večino družinskih izletov in počitnic, saj ga je enostavno prenašati, ker je majhen in lahek. Z njim smo tako na malo drugačen način (iz druge perspektive) ovekovečili naše spomine. No, in ker ga uporabljamo že nekaj mesecev, sem si o njem izoblikovala že prvo mnenje.

Smo navdušeni? Zelo. Ampak, če želiš dron resnično obvladati in ga dobro naštudirati (funkcije), traja več kot le nekaj ur testiranja ali pa bolje rečeno igračkanja. Je pa zagotovo, da lahko postane igranje z dronom prava zabava za vso družino.

Spark-a je možno upravljati na več načinov, tudi samo s kretnjami rok, vendar je po mojem mnenju za-to potrebno veliko, veliko ur prakse. No, mi se držimo tistega najbolj ‘ziheraškega’ letenja – s telefonom (aplikacija DJI GO 4), ki ga povežemo z daljincem. Z daljincem tako upravljaš oziroma krmiliš dron, slikaš oziroma snemaš, telefon pa služi za predvajanje slike, ki jo snema kamera (v visoki ločljivostiHD) na dronu.

Je pa zanimivo – kjerkoli se pojavimo z dronom, vedno privabimo kakega mimoidočega, ki povpraša, kaj počnemo in navdušeno pokuka v telefon. Se nam je pa že nekajkrat zgodilo, da je do nas prišel kakšen nergač in začel groziti, da nas bo prijavil policiji, ker zagotovo nimamo dovoljenja za letenje z dronom. Ne, res ga nimamo, ker ga ne rabimo, zato se z Darkom takšnim ‘pacientom’ le nasmejiva. A to ne pomeni, da ne upoštevava ključnih pravil za letenje z dronom. Ta so:

– Z dronom lahko letiš le, če s tem nikogar ne ogrožaš in ne motiš varnosti v zračnem prometu ali javnega reda in miru.

– Letenje z dronom je dovoljeno le podnevi.

– Pred vzletom se moraš prepričati, da je tvoj dron v brezhibnem stanju in da deluje pravilno.

– Pri letenju z dronom bodi izjemno pozoren na varno razdaljo tako pri vzletanju in pristajanju kot tudi v letu in na tleh.

– Posebej bodi pozoren, kadar letiš v bližini letališč.

– Dron mora biti brezpogojno vedno v tvojem vidnem polju in je od tebe lahko oddaljen največ 500 metrov.

(vir: http://www.dronbonton.si/o-uredbi/)

Javna agencija za civilno letalstvo je (13. avgusta 2016, torej pred 17. meseci) izdala Uredbo o uporabi brezpilotnih zrakoplovov (dronov) v Sloveniji. Ta tako določa splošne tehnične in operativne pogoje za varno uporabo le-teh. Med drugim predpisuje tudi, da se morajo droni, ki so težji od 500 gramov identificirati. No, DJI Spark je najlažji med ‘brati droni’, tehta le 300 gramov in zato identifikacija ni potrebna. To pomeni, da ne potrebuješ niti letalskega izpita.

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=T_EqCSC1UsI[/embedyt]

Še nekaj osnovnih tehničnih podrobnosti drona:

Teža: 300g

Dimenzije: 143 × 143 × 55mm

Najvišja hitrost: 50km/s

Najvišja hitrost vzpenjanja: 3m/s

Najvišja hitrost spuščanja: 3m/s

Čas letenja: 16 minut

Po mojem mnenju je prednosti Sparka, da je majhen in lahek ter ga praktično lahko vzameš vsepovsod, tudi na počitnice z letalom. Osnovno krmiljenje in ustvarjanje fotografij/posnetkov je zelo preprosto. Slabosti, ki sem jih do sedaj opazila: čeprav proizvajalec zagotavlja, da dron v zraku lahko zdrži do 16 minut, mislim, da je realno ta čas krajši še za kakšno minuto. Nekajkrat se nam je z Darkom že zgodilo, da je kakšen oddajnik zmotil/prekinil povezavo med daljincem in dronom. Lahko si predstavljate, da nama je takrat adrenalin ‘šopal na polno’, ker nisva vedela, ali ga bova spravila ‘domov’ ali bo strmoglavil. [smeh]

In čeprav sva z Darkom popolna amaterja, kar se fotografije tiče, so za najin okus fotografije posnete z dronom prav epske. Presodite sami.

Barje
Bled
Kranjska Gora
Jezero Jasna
Jezero Jasna
Zgornjesavska dolina
Nekje nad meglo
Ljubljansko barje
Ljubljansko barje
Lavrica
Šmarna gora
Dolenjski griči
Nica
St. Tropez

P.S. V sredo, v Kratkih novičkah vam pokažem še TOP 10 fotografij po moji presoji, ki smo jih z dronom posneli med septembrom in decembrom 2017.

Na poti Slovenija

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=T_EqCSC1UsI[/embedyt]

 

______________________________________________________________

#napoti
DJI Spark
Music: Avsenik – Slovenija odkod lepote tvoje

Brinin dnevnik: Eno leto in pol

Hej, vsem, ki mi sledite na moji poti. Kako ste? Jaz sem odlično, kar vam je zagotovo znano, če berete mamine objave. Prav tako pa verjetno tudi veste, da rastem kot goba po dežju in da sem že prava (mala) dama. Ker pa se je v treh mesecih, od kar sem se vam nazadnje javila, zgodilo toliko stvari, nekaj sem vam sicer že napisala v prejšnji objavi ‘Tenerifi’, sem se odločila, da vam spet pišem.

Kaj dogaja pri meni oziroma kot bi se izrazila moja mama – prelomnice in mejniki: V teh dneh sem bila pri teti pediatrinji na pregledu, kjer sem se spet izkazala. Mama in Dado sta bila čisto ponosna name, sta bila kot dva pava. Spet so me cepili ‘špik špik’ in tudi to sem prav junaško prenesla, nič nisem jokala, čeprav sem teti povedala, da je »aw, awww!«.

Zelo se rada družim, pa naj si bodo to z otroki ali pa z mojimi strici (Gaga, Uuuu in Gega), ki me vedno znova naučijo kakšno lumparijo. Želela bi si le, da bi jih bolj pogosto videla. Trenutno je moj najljubši stric – stric Gaga, ker ga največkrat vidim, saj me velikokrat obišče.

Obožujem vse, kar je povezano z modo. Če se lahko pogajam z mamo, povem, kaj bom oblekla in česa ne. Včasih naredim sicer kakšen modni kiks in oblečem bundo ter slamnik, a se ne omejujem pretirano in dajem svoji ustvarjalni žilici prosto pot. Pogosto kar vriskam od veselja, ko gresta starša v ‘shopping’, zelo rada namreč pomerjam nova oblačila in obutev, pa četudi so to precej preveliki salonarji v trgovini.

In še nekaj, če si le lahko izborim mamim telefon, no, če ne gre drugače je tudi Dadov dobra alternativa, se zelo rada slikam in delam selfije. Mama me sicer vseskozi kontrolira in me opozarja, da ne smem odpirati enih kvadratkov, ki jih imenuje Facebook in Instagram, saj se včasih zgodi, da komu pošljem svojo fotografijo. Si lahko mislite, kako mama besni in teži: »Da ne boš kaj objavila!«, jaz se ji samo smejim na vsa usta.

Hrana: A sem vam že povedala, da rada jem in to vse od kraja? Najraje imam ribe, paradižnik, brokoli in sir. Rada imam tudi jajčka na oko, saj lahko vanje pomakam kruhek. Nisem pa ljubiteljica sladkarij. Zdaj, ko sem že prava dama, sva se z mami dogovorili, da me bo počasi nehala dojiti.

Najljubša igrača: Še vedno imam zelo rada knjigice. Tista o mačku Muriju in muci Maci mora biti na vsakodnevnem meniju, ali pa raje kar večkrat na dan in to ne glede, kje se nahajamo – mama jo mora imeti vedno s seboj v torbici. Noro se zabavam tudi z mikrofonom tete Mojce, pa tudi rišem rada – pa naj si bo to z »ba« (op.p. barvice) ali pa na tablico, ki mi jo je kupil nono.

Ritem spanja: A ste že slišali kdaj tisto, da nekdo spi kot dojenček? No, to sem jaz, čeprav nisem več dojenček, ampak spim pa rada, zelo rada. Spat hodim z Dadom in to izgleda nekako takole… Najprej pregledava – kaj se dogaja zunaj, preveriva, kje je sonce oziroma, če je šlo že ninat, Dado mi pove še pesmico ‘Prebudil se je rano’, potem pa sladko zaspim, vsaj do osmih zjutraj, brez prebujanja.

Čez dan, če se le da in lahko izprosim, spim samo enkrat, vendar takrat potegnem za slabi dve uri.

Nepozabno doživetje: Sneg. Čeprav sem bila najprej precej začudena nad to belo, mrzlo stvarjo zunaj, ki ji starša rečeta sneg in sem se ga sprva kar malo bala, pa ga imam zdaj zelo rada, čeprav je »brrr« mrzel. Pa naj si bo to sankanje, delanje snežakov ali pa sprehod, ko pod čeveljčki dela ‘škrip škrip’.

In ja, nepozabni so bili tako in drugače tudi decembrski Tenerifi o katerih sem vam že obširno pisala.

In še jaz, Brina v številkah:

  • Starost: leto in pol
  • Konfekcijska številka: od 86 do 92
  • Številka čevljev: 22
  • Višina: 82 cm
  • Teža: 11 kg
  • Zobki: 16

Toliko od mene, spremljajte me na poti še naprej. Čaw-čaw,

Brina

Brinin dnevnik: Tenerifi

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=ANw-GPqtC90[/embedyt]

 

»Ti Kanarski nam niso usojeni!« je mama ponavljala in ponavljala dan pred našim (predvidenim) odhodom. Nisem razumela, le zakaj ne bi šli? Pa saj imamo sredi dnevne sobe na pol spakirane kovčke, poleg tega pa mi je Dado že v začetku tedna naročil, da spakiram svoj nahrbtnik. Res mi ni jasno, kako naj zdaj to povem še ‘Ov-ov-u’ – Brunu in obema ‘Ma-jema’ – Minki in Muriju. Sigurno bodo razočarani, ko jim bom povedala, da sta starša odpovedala počitnice in ne bodo šli z mano. Sedela sem v svojem igralnem kotičku, a nisem se mogla igrati, preveč me je skrbelo. Bomo res ostali doma? Dado je visel na telefonu, z nekom se je pogovarjal v enem čudnem jeziku, ki ga nisem razumela. Nekdo, ki sta ga starša klicala Niki Air, nas je zafrknil. Če sem prav razbrala iz njunega pogovora, je bilo problem letalo tega gospoda Niki Air-a. Sicer ne razumem, kaj pomeni, da gre letalski prevoznik v stečaj, vendar sta se pogovarjala nekaj v tem smislu.

Čas je že bil za moje spanje, utrujena sem bila od skrbi, a ponovni klic tete iz turistične agencije, me je povsem napolnil z energijo. Bila sem vznemirjena. Naj Dado že hitro odloži telefon. »Gremo na Tenerife, vendar moramo na pot že čez pet ur, iz Dunaja letimo,« nama je nasmejano zaklical. Mama me je odnesla v posteljo, ker je morala do konca spakirati. Mudilo se je. Od vznemirjenja nisem mogla zaspati, v postelji sem se igrala z Brunom, Minko in Murijem. Vedela sem, da moram biti zelo, zelo pridna, če želim, da odpotujemo na počitnice. Misli na čofotanje v bazenu so me zazibale v spanec.

Zvok Dadove budilke je prekinil moje brezskrbne sanje. V hipu se mi je pospešil utrip srca, zunaj je bila še tema in čeprav sem bila še zelo zaspana, sem se mami do ušes nasmejala ter jo poljubila, ko me je dvignila iz postelje. »Waw, res gremo, kot sta obljubila.« Oblečena, z nahrbtnikom in mikrofonom, ki mi ga je podarila teta Mojca iz Italije, v rokah, sem stala pred vhodnimi vrati in čakala… Potem smo šli. Pot do letališča sem prespala, v celoti.

Na letališču pa mi je zelo dogajalo. Koliko novih, nepoznanih stvari. Zelo od blizu sem opazovala letala. Vem, da vam je mama že ‘prodajala’ neke nasvete, kako iti z otrokom kot sem jaz na letalo, ni vam pa povedala – kako zelo pridna sem bila. Vse sem ju ubogala. Čisto vse. Da ne govorim, kako zelo fino je bilo na letalu, kukala sem skozi okno, tete stevardese so mi prinesle sok po slamici pa še kužka sem hodila opazovati k eni teti, ki je sedela le nekaj sedežev pred nami.

Ne vem, kdo je bil bolj srečen, ko smo pristali na Tenerifih –  jaz, mama ali Dado? Vsem se je smejalo do ušes. Tokrat nismo najeli avta, pač pa nas je do hotela odpeljal avtobus agencije pri kateri smo vzeli aranžma.

Hotel, verige H10 se je spet izkazal za odlično izbiro oziroma kot jaz zdaj temu rečem – bil je »bomba«. Sobe so bile čiste, hotelska hrana zelo okusna. Mama tokrat celo ni drgnila kot zmešana hotelskih otroških stolčkov, ker so bili izredno čisti. Imeli smo ogrevan otroški bazen, kjer sem spoznala nove prijateljice, s katerimi smo si izmenjevale igrače. Da sem lahko dlje časa čofotala v bazenu, sta mi starša že pred odhodom na Kanarske, po spletu naročila neopren, ki se je bil zadetek v polno. Če vprašate mamo, vam ga zagotovo priporoča. Vsak večer smo šli v mini disko, kjer sem plesala dolgo v noč, no, vsaj meni se je tako zdelo, ker sta mi starša dovolila, da sem bila dlje časa pokonci.

Veste kaj… Čeprav sem stara šele 17. mesecev, so po mojem mnenju Tenerifi raj za otroke. Hodili smo na dolge sprehode ob plaži. In če mislite, da sem se dolgočasila, se pošteno motite. Praktično na vsakem koraku so bila otroška igrala, kjer sem se spuščala po toboganu in se gugala.

Noro sem se zabavala tudi na plaži. Delala sem potičke, v mivki iskala izgubljene ‘zaklade’, mama mi je zidala gradove, ki sem jih z največjim veseljem takoj porušila in mama je morala začeti znova. Od glave do pete sem bila vsa od mivke. Mama mi za čuda ni težila. Bila sem presenečena in kar vriskala sem od veselja, ker mi je dovolila, da sem se valjala po mivki kolikor me je bila volja. In ne samo to, tudi v morju sem čofotala, čeprav ne tako dolgo kot v bazenu, ker je bila voda bolj mrzla.

A veste, kaj mi je bilo pa najbolj super? Doma, v Sloveniji je bil mraz. Vedno, ko smo šli ven, mi je mama na glavo vlekla kapo. Zunaj je bilo vse belo, starša sta mi govorila, da je to sneg. No, karkoli že temu rečemo, na Tenerifih tega ni bilo in tudi mrzla ne. Imeli smo sončni in toplo vreme, okoli 22, 23 stopinj. Ravno prav za kratke rokave. Po drugi strani pa je bilo vse okrašeno tako kot v Ljubljani – na vsakem koraku božična drevesa, lučke, božične pesmi. Hotelski vrt so krasile božične rože – božične zvezde. Predbožični čas na Tenerifih je bil čaroben.

A našo družinsko idilo je presekal telefonski klic iz Slovenije. V trenutku se je vse spremenilo, starša sta postala žalostna. Vsi naši načrti, kako bomo obiskali številne znamenitosti, med njimi Loro in Siam park ter raziskali otok so se v hipu razblinili. Spet nisem nič razumela, kaj se je zgodilo in zakaj predčasno odhajamo domov. Pa saj smo šele dobro prišli in se že vračamo nazaj, zakaj? Da se je zgodilo nekaj resnega sem ugotovila, ko sta starša začela po spletu mrzlično iskati letalske karte za povratni let. Ne, ni bila šala, nista me vlekla za nos. Po le nekaj dneh smo se predčasno vrnili domov. Mama je imela prav. Več kot očitno nam tokrat Kanarski niso bili usojeni.

Na poti na Tenerifih

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=ANw-GPqtC90[/embedyt]

 

______________________________________________________________
#napoti
Iphone 7, Huawei p9, DJI Spark
Music: Don Omar Shakira Pitbull ft Marc Anthony Lucenzo

Na letalo z otrokom

Brina: 17 mesecev

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=oO_SBYE-1pw[/embedyt]

 

Jurgliči smo spet ‘presekali’ zimo in spet smo odpotovali na Kanarske otoke. A to pot smo izbrali Tenerife.

Staršem se, ko planiramo počitnice, poraja veliko vprašanj in dilem. Mnogi se zaradi strahu pred ‘nebodigatreba’ problemi raje kot za počitnice z letalom, odločijo za sosednjo Hrvaško ali pa še raje za kaj bližjega. Jurgliči nismo med njimi.

Tu sem zbrala nekaj nasvetov in naših izkušenj, ki vam bodo prišle morda prav. Predvsem imam v mislih starše z otroki mlajšimi od dveh let. Potovanja z malčkom so namreč lahko povsem brez stresa in niso noben bav bav, če se dobro organiziramo.

Torej, kaj je dobro, da veste, ko se odpravite z malčkom na letalo:

Splošna priporočila

Letalske karte. Večina letalskih družb ima to politiko, da otroke do dveh let smatrajo kot dojenčke in zato lahko potujejo brezplačno. Slaba stran tega je, da otrok nima svojega sedeža, pač pa sedi pri enemu od staršev v naročju in je pripet z dodatnim varnostnim pasom. Le sreča (če letalo ni nabito polno) oziroma dobra volja stevardes, vam lahko olajša potovanje, če vam pustijo en prazen sedež. In po naših izkušnjah običajno tako tudi ravnajo.

Ročna prtljaga. Priporočam, da za ročno prtljago izberete nahrbtnik, tako boste imeli obe roki prosti in bolj boste okretni.

»Check in«

Priporočam, da na letališče ne pridete zadnjo minuto. Mi pridemo na »check in« med prvimi. Tako nas med drugim ne rabi skrbeti ali bo letalo tako polno, da bi morali sedeti ločeno. Oddamo prtljago – to sta dva kovčka. Z otroškim vozičkom in ročno prtljago pa se v miru sprehodimo do varnostnega pregleda- rentgena.

Varnostni pregled

Ko sem pred leti potovala sama, sem morala na varnostnem pregledu vedno vse tekočine, pa naj si bo to voda ali pa krema za roke v preveliki embalaži (večji od 100ml) vreči v koš za smeti. Zdaj imam bolj pozitivno izkušnjo. Ko gre za tekočino za otroka, na pregledu ne komplicirajo, jo pa dodatno preverijo.

Vkrcavanje

Čakanje na vkrcavanje, mnogim predstavlja največji izziv, saj se lahko čas vleče. Mi običajno ta čas izkoristimo za igro, z Brino opazujemo, kako pristajajo in vzletajo letala, pokukamo v kakšno trgovino ali pa še kaj prigriznemo.

Tik preden se vkrcamo, Brini preoblečem pleničko, da imamo potem nekaj ur mir, saj so wc-ji na letalu, kjer imajo tudi previjalno mizo, precej klavstrofobični.

Kot sem že pisala v blogu »Naše prve počitnice – na letalo z dojenčkom«, se starši z majhnimi otroki vkrcajo kot prednostni potniki. To je pozitivno iz več vidikov:

Prvič. Izognemo se čakanju v dolgi vrsti. Otroci namreč v takšni gneči hitro postanejo nemirni in razdražljivi.

Drugič. Ker ni gneče in nas nihče ne priganja, si lahko vzamemo dovolj časa, da v miru zložimo in oddamo otroški voziček – to je tik pred vstopom v letalo. Naj povem še to, da se voziček ne šteje v kvoto kosov prtljage, pač pa kot posebna prtljaga in po naših izkušnjah zanjo ni potrebno nobeno doplačilo, torej je brezplačna.

Tretjič. Na letalu v miru najdemo svoje sedeže in v prostor za ročno prtljago zložimo naše nahrbtnike. Če se vkrcaš v največji gneči ali pa celo med zadnjimi, se lahko zgodi, da zmanjka prostora za ročno prtljago nad tvojim sedežem in potem jo stevardese pospravijo tja, kjer je prostor. To pomeni, da jo moraš ob izkrcavanju, če malo pretiravam, iskati po celem letalu.

Čas, ko se vkrcavajo ostali potniki, mi običajno izkoristimo še za udobno namestitev, torej, če je potrebno se slečemo, izklopiva telefone, itd. Brina pa ta čas običajno radovedno kuka skozi okno in opazuje dogajanje na letališču.

Na letalu

Kot sem že omenila, smo do sedaj imeli vedno en prazen sedež, torej za Brino. A med vzletom in pristankom in po potrebi med letom – v kolikor je bilo obvestilo, da smo se morali potniki pripeti, je morala Brina sedeti v mojem naročju, pripeta pa je bila z dodatnim varnostnim pasom za dojenčke.

Sicer pa smo si čas med peturnim letom krajšali z branjem knjig, gledanjem risank na računalniku, sprehodi po letalu. Dobršni del leta je Brina tudi prespala. Če pa so vaši otroci še manjši oziroma dojenčki, priporočam nočne lete, saj takrat dlje časa spijo. Več nasvetov, kako leteti z dojenčkom, pa najdete TU.

Na poti z otrokom na letalo

[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=oO_SBYE-1pw[/embedyt]

 

______________________________________________________________

#napoti
Iphone 7
Music: Top Gun – Highway To The Danger zone

Srečno novo leto 2018!

»Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja.« (neznani avtor)

Danes pišemo prvo prazno stran knjige s 365 strani, z naslovom Leto 2018, napišite kaj dobrega. Novo leto je namreč nov začetek, nova pot in NA POTI skozi leto 2018 vam želim vse, kar se vam v preteklem letu ni uresničilo ter ostanite zdravi in srečni.

Vaša Špela #napoti