Hej, vsem, ki mi sledite na moji poti. Kako ste? Jaz sem odlično, kar vam je zagotovo znano, če berete mamine objave. Prav tako pa verjetno tudi veste, da rastem kot goba po dežju in da sem že prava (mala) dama. Ker pa se je v treh mesecih, od kar sem se vam nazadnje javila, zgodilo toliko stvari, nekaj sem vam sicer že napisala v prejšnji objavi ‘Tenerifi’, sem se odločila, da vam spet pišem.
Kaj dogaja pri meni oziroma kot bi se izrazila moja mama – prelomnice in mejniki: V teh dneh sem bila pri teti pediatrinji na pregledu, kjer sem se spet izkazala. Mama in Dado sta bila čisto ponosna name, sta bila kot dva pava. Spet so me cepili ‘špik špik’ in tudi to sem prav junaško prenesla, nič nisem jokala, čeprav sem teti povedala, da je »aw, awww!«.
Zelo se rada družim, pa naj si bodo to z otroki ali pa z mojimi strici (Gaga, Uuuu in Gega), ki me vedno znova naučijo kakšno lumparijo. Želela bi si le, da bi jih bolj pogosto videla. Trenutno je moj najljubši stric – stric Gaga, ker ga največkrat vidim, saj me velikokrat obišče.
Obožujem vse, kar je povezano z modo. Če se lahko pogajam z mamo, povem, kaj bom oblekla in česa ne. Včasih naredim sicer kakšen modni kiks in oblečem bundo ter slamnik, a se ne omejujem pretirano in dajem svoji ustvarjalni žilici prosto pot. 
Pogosto kar vriskam od veselja, ko gresta starša v ‘shopping’, zelo rada namreč pomerjam nova oblačila in obutev, pa četudi so to precej preveliki salonarji v trgovini.
In še nekaj, če si le lahko izborim mamim telefon, no, če ne gre drugače je tudi Dadov dobra alternativa, se zelo rada slikam in delam selfije. Mama me sicer vseskozi kontrolira in me opozarja, da ne smem odpirati enih kvadratkov, ki jih imenuje Facebook in Instagram, saj se včasih zgodi, da komu pošljem svojo fotografijo. Si lahko mislite, kako mama besni in teži: »Da ne boš kaj objavila!«, jaz se ji samo smejim na vsa usta.
Hrana: A sem vam že povedala, da rada jem in to vse od kraja? Najraje imam ribe, paradižnik, brokoli in sir. Rada imam tudi jajčka na oko, saj lahko vanje pomakam kruhek. Nisem pa ljubiteljica sladkarij. Zdaj, ko sem že prava dama, sva se z mami dogovorili, da me bo počasi nehala dojiti.
Najljubša igrača: Še vedno imam zelo rada knjigice. Tista o mačku Muriju in muci Maci mora biti na vsakodnevnem meniju, 
ali pa raje kar večkrat na dan in to ne glede, kje se nahajamo – mama jo mora imeti vedno s seboj v torbici. Noro se zabavam tudi z mikrofonom tete Mojce, pa tudi rišem rada – pa naj si bo to z »ba« (op.p. barvice) ali pa na tablico, ki mi jo je kupil nono.
Ritem spanja: A ste že slišali kdaj tisto, da nekdo spi kot dojenček? No, to sem jaz, čeprav nisem več dojenček, ampak spim pa rada, zelo rada. Spat hodim z Dadom in to izgleda nekako takole… Najprej pregledava – kaj se dogaja zunaj, preveriva, kje je sonce oziroma, če je šlo že ninat, Dado mi pove še pesmico ‘Prebudil se je rano’, potem pa sladko zaspim, vsaj do osmih zjutraj, brez prebujanja.
Čez dan, če se le da in lahko izprosim, spim samo enkrat, vendar takrat potegnem za slabi dve uri.
Nepozabno doživetje: Sneg. Čeprav sem bila najprej precej začudena nad to belo, mrzlo stvarjo zunaj, ki ji starša rečeta sneg in sem se ga sprva kar malo bala, pa ga imam zdaj zelo rada, čeprav je »brrr« mrzel. 
Pa naj si bo to sankanje, delanje snežakov ali pa sprehod, ko pod čeveljčki dela ‘škrip škrip’.
In ja, nepozabni so bili tako in drugače tudi decembrski Tenerifi o katerih sem vam že obširno pisala.
In še jaz, Brina v številkah: 
- Starost: leto in pol
- Konfekcijska številka: od 86 do 92
- Številka čevljev: 22
- Višina: 82 cm
- Teža: 11 kg
- Zobki: 16
Toliko od mene, spremljajte me na poti še naprej. Čaw-čaw,
Brina