Foodie

Kulinarika in vino sta me vedno zelo zanimala. Študirala sem sicer ekonomijo in že nekaj let vodim podjetje, ki se ukvarja s tajskimi masažami (več o tem morda v kakšnem prihodnjem blogu). Nič čudnega, da sem si izbrala tudi partnerja (pravzaprav je zdaj že zaročenec), ki se poklicno ukvarja s tem področjem. Aleksander ima svoje podjetje, ki se ukvarja s cateringom, je direktor Kuharske akademije Slovenije, sommelier 3. stopnje in nosilec več nagrad in priznanj iz sommelierstva, strežbe in kulinarike. Ena od najinih skupnih točk je prav ljubezen do kulinarike in kulinaričnih potovanj. Sva t.i. tipična foodie-ja, za naju namreč velja rek: »Živim, za to, da jem in ne obratno.«

V Sloveniji sva obiskala skorajda vse najboljše restavracije in lahko rečem, da jih je veliko, ki so odlične pa medijsko manj izpostavljene. Kulinarični turizem je tudi pri nas vedno bolj v razcvetu in v boljših restavracijah so mize po navadi polne tujcev. Moje tri najljubše slovenske restavracije so zagotovo Pavus na gradu Tabor Laško, Maxim v Ljubljani in Hiša Franko iz Kobarida, od koder prihaja najboljša kuharica na svetu Ana Roš.

Ker je moj partner sommelier, so del najinih poti naj bo doma ali v tujini, vedno tudi obiski vinarjev in vinskih kleti. Tu je zgodba še veliko širša kot pri restavracijah, saj imamo pri nas mnogo odličnih vinarjev in tri najboljše ali najljubše je skoraj nemogoče izbrati, saj ne bi bilo pravično, vsak je namreč vrhunski na določenem področju oziroma pri pridelavi določenega vina. Tudi tukaj velja, da je vredno obiskati in poizkusiti vina kakšnega izmed vinarjev, ki ni zelo medijsko izpostavljen. Po navadi take vinarje najdejo predvsem tuji vinski in kulinarični turisti in njihova pridelava niti ni dovolj velika za vse, ki bi želeli piti njihova vina.

Pred nekaj leti sva hobi spremenila v posel in skupaj še z dvema partnerjema ustanovila sommeliersko šolo Sommelier Master, v kateri sedaj tudi druge vinoljube in foodie-je izobražujemo na področju vina in kulinarike. Več o nas najdete TU. To je od naju zahtevalo še več obiskov restavracij v tujini in izpostaviti bi želela štiri nama najljubše: Gaggam v Bangkoku, Atelier v Münchnu, Osteria Francescana in Fat Duck v Londonu. Za vse velja, da so nagrajeni z zvezdicami, kuharskimi kapami ali uvrščeni na lestvico 50 najboljših restavracij. Povsod je mizo treba rezervirati več mesecev vnaprej in povsod gre za več kot le kulinariko, za pravi šov.

Včasih imava prej rezerviran sedež v restavraciji kot na letalu. Vse tri restavracije so naju navdušile do te mere, da skoraj ne mine dan, ko je ne bi omenila, obujala spominov in se spraševala, kdaj greva zopet tja. Krožniki so prave umetnine, okusi božanski, vse premišljeno do najmanjših detajlov, sestavine s celega sveta ali le lokalne pa se s skrbno izbranim vinom zlijejo v popolno celoto.

Več kot besede, povedo vse te fotografije. V tem in naslednjem mesecu bova obiskala še najboljšo restavracijo v Rimu in New Yorku in z veseljem bova delila z vami tudi vtise od tam.

Join the Conversation

1 Comment

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *