5 idej kam na spomladanski sprehod

Čeprav letos pomlad zamuja, se narava vendarle počasi prebuja. In prav ta letni čas jaz najraje preživim zunaj v naravi, na svežem zraku. Zame ni lepšega, kot sprehod med prvimi znanilci pomladi. In kje v Ljubljani in okolici lahko preživimo prijeten dan? Tu je mojih top pet predlogov, med katerimi bo zagotovo nekaj zase našel prav vsak.

 

  1. LJUBLJANA

Naša prestolnica je čudovita v vseh letnih časih, še posebej pa se rada po njenih ulicah potepam spomladi, ko se mraz ne zažira več v kosti in beton še ni razbeljen, da kar seva od vročine. V Ljubljani se najde kotiček za vsakogar, pa naj si bo to sprehod po strogem centru, lahko se povzpnete na grad, se z ladjico spustite po Ljubljanici ali pa se potepate po parku Tivoli.

 

  1. KOSEŠKI BAJER

Koseški bajer je umetno jezerce na obrobju Ljubljane. Okoli bajerja je lepa, urejena sprehajalna pot, kjer je tudi nekaj lesenih ploščadi in razgledni pomol ter dovolj klopi, za prijetno, spomladansko martinčkanje. Ob bajerju so postavljena otroška igrala in zunanje fitnes naprave. Več o Koseškem bajerju najdete tukaj.

 

  1. ZOO LJUBLJANA

Meni ljubi ‘zeleni’ kotički v Ljubljani je živalski vrt. Pravzaprav je obisk zoo-ja več kot le prijetni sprehod, je pravo doživetje. In čeprav ljubljanski ni med največjimi in ‘najbogatejšimi’ v regiji, pa vseeno navduši s številnimi, ljubkimi živalmi ter z njegovo urejenostjo.

Spomladanski dnevi, ko se narava prebuja in še ni pretirane vročine je ljubljanski vrt zagotovo vreden obiska. Priporočam.

 

  1. ŠMARNA GORA

Tisti bolj zagnani, z malo več kondicije pa se lahko povzpnete na 669 metrov visoko Šmarno goro, na robu Ljubljane. Čeprav boste okoli pol ure sopihali in se morda spraševali, zakaj vam je tega matranja treba, boste na vrhu nagrajeni s čudovitim razgledom po bližnji in daljni okolici in so v trenutku ves napor pozabljen. In ja, na Šmarni se je obvezno treba fotografirati, drugače kot da nisi bil gor. [smeh]

 

  1. ZBILJSKO JEZERO

Tudi Zbiljsko jezero je umetno jezero na reki Savi in ob njem je urejena sprehajalna pot, primerna za vse generacije in tudi za vozičkanje. Ob poti so otroška igrala, fitnes naprave in igrišče za odbojko na mivki. Na zelenica ob jezeru pa je dovolj prostorna, da odigrate mini nogometno tekmo, ali pa si privoščite piknik na spomladanskem soncu. Za popolno doživetje pa vam jezero ‘ponuja’ številne vodne aktivnosti, sposodite si lahko čoln, prav tako lahko kolesarite na vodi, v zadnje času na jezeru opažam tudi številne sup-arje. Za piko na i pa lahko v čolnarni v zameno za prostovoljni prispevek (1 evro) vzamete vrečko s hrano za labode (koruzo) – kar je zagotovo prava atrakcija za otroke. Zbiljsko jezero zadovolji še tako izbirčne okuse. Za vsakogar nekaj.

Brinin dnevnik: 20 mesecev

»Dan, Biba!« No, pravzaprav za prijatelje »Bibi!« Ampak res samo za prijatelje, kajti postala sem zelo zadržana do ljudi, ki jih ne poznam in ko mi mama teži, da se moram predstaviti, se raje namrdnim in skrijem za njene noge.

A mi lahko prosim nekaj poveste!? A se vam tudi dogaja, da vam mama neprestano nekaj teži in postavlja neka čudna pravila in omejitve?! Jaz moram vseskozi poslušati: »Brine ne, Brina, pusti to, itd.« Ni čudno, da sem tudi jaz v zadnjem mesecu največkrat uporabila stavek: »Mama NE, mama NE!« Se pač ne pustim komandirati. Če se le da, se uprem maminemu teženju.

Kaj dogaja pri meni oziroma kot bi se izrazila moja mama – prelomnice in mejniki:

Najbolj opazna razlika, ki jo vidijo vsi okoli mene je, da sem postala prava čvekulja. Precej dobro za mamo ponovim vso abecedo in tudi besed, ki jih smiselno uporabljam, je vsak dan več. Mami in Dadotu (pa tudi ostalim sorodnikom) zelo rada rečem: »Mama, Bibi aja!« ali pa »Dado, Bibi aja!« – kar, če vam prevede moja mama pomeni: »Dado, Brina te ima rada!«

Pri svojih 20 mesecih sem postala že prava damica (lasje so mi precej zrasli in jih lahko spnem v mini repek) in nadvse obožujem pomerjanje maminih oblačil, obutev in drugih stvari. Mamina torbica in očala so pa itak zakon.

In če se še malo pohvalim… Obožujem gospodinjska opravila, pa najsi bo to brisanje pultov, postiljanje postelje, pranje perila ali pa zlaganje čevljev v omaro. Zelo sem redoljubna. In tudi kuhanje z zanimanjem spremljam. Pred dnevi sicer nisem bila pazljiva in sem se malo opekla, je bilo »ajsi«. Na opeklino sem dala led in mama (če se ji ful prilizujem, ji rečem »mami«) me je namazala z eno takšno, prav posebno kremico.

Hrana (»ama, ama«): Odvisno od dneva, a načeloma jem vse po vrsti. Je pa res, da ima zelo rada ribe, sir in »jaja«.

Najljubša igrača: Duplo kocke. S seboj jih vzamem tudi pod tuš in jih skrbno umijem vsak večer. A igrač nočem več posojati oziroma deliti z drugimi. Se pa zelo rada igram z drugimi otroki in jih opazujem. Pred kratkim smo bili v eni gostilni, kjer smo »ama, ama« in sta bila tam dva fantka. Skupaj smo kuhali in se igrali z avtomobilčki, res je bilo zabavno.

Cel žur je tudi igranje v mivki. Za dan žena me je mama peljala na morje. V Portorož. Tam sem po milji volji tekala po peščeni plaži in se igrala. A ko je mama rekla, da gremo domov, sem se uprla in začela jokati, tekle so tudi krokodilje solze. Na vse grlo sem kričim: »Mama NE, mama NE!« Ampak ni pomagalo, spet (tako kot vsakič) je obveljala mamina beseda.

Ritem spanja (»Bibi nina!«): Če sem že od majhnega pridna za ninat, sem zdaj zelo, zelo pridna. Mama ali Dado me odnese v posteljo, kjer me čaka duda, flaška in prijateljčki »Ma«, »Wow wow«, zajček, Muri in še kdo. Zaspim med osmo in pol deveto in to brez pritoževanja. Tudi če še nisem zaspana, se še malo pogovorim s prijateljčki, potegnem za lunico, ki visi na postelji in potem mi le-ta še malo zaigra in me zaziba v spanec. Zjutraj pa vstajam okoli sedmih, pol osmih. Čez dan spim (običajno) samo še enkrat, in sicer okoli 11h, 12h.

Nepozabno doživetje: Zima je super. Obožujem sneg. Čeprav sem se ga najprej kar malo bala in sem bila zelo začudena, kaj je ta bela, mrzla stvar zunaj, mi je postal zelo všeč. Še posebej sem vesela, ko se gremo sankati, saj zelo šibamo. No, po drugi strani pa sem že komaj čakala pomlad, da sem lahko začela vrtnariti. Zelo rada babici in omi pomagam na vrtu.

Ta teden ima svoj prvi, resni prehlad. Zdravniku sicer nisem šla, sem pa doma na bolniški, saj kašljam, smrkam in sem na meji z vročino. Me je pa mama vseeno peljala na en kratek sprehod po sončku.

Saj veste, do sedaj sem zelo rada hodila na počitnice k starim staršem, saj je zelo fino, ker se tam vse vrti okoli mene in sem pravi mali Napoleon. No, po novem me čuvajo tudi strici. »Uji, Gegi, Gaga, teta Mima, Bibi aja!«

In še jaz, Brina v številkah:

  • Starost: 20 mesecev
  • Konfekcijska številka: od 86 do 92
  • Številka čevljev: 22
  • Višina: 83,5 cm
  • Teža: 11,9 kg

Tašča, da te kap

V tednu, ki je za nami, smo ženske (v približno 100 državah po svetu) praznovale dan žena. In zato je ta objava namenjena prav nam, ženskam. K pisanju tega zapisa, me je sicer spodbudila prijateljeva mamica. Mami Duška, hvala za idejo, navdih in inspiracijo!

Začela sem se krohotati (še dobro, da sem bila sama doma), ko sem v Google iskalnik vpisala besedo »TAŠČA«, ki mi je kot prvi možni zadetek ponudil definicijo v SSKJ-u. Seveda sem bila v pričakovanju – kakšna je uradna razlaga.

tašča tášča -e ž (á) ženina ali moževa mati: zgodbe o hudih taščah; snaha in tašča

In ja, glasen smeh se je navezoval na drugi del zapisa – zgodbe o hudih taščah! Trditev »kako obupno taščo imam«, očitno le ni iz trte zvita. Glede na to, da bom verjetno nekoč tudi sama tašča, mi da veliko misliti. Si res želim, da bom imela pečat »tašča, da te kap«? Ne! Najbrž si nobena snaha in nobena tašča ne želi takšnega pečata.

Dajmo razčistiti že takoj na začetku. Ta zapis ni in ne bo recept – kako postati dobra tašča, pač pa moj pogled na to, kakšen bi po mojem mnenju moral biti odnos med mamo in sinom ter taščo in snaho. Verjamem, da se bo marsikatera v tem zapisu našla, verjamem pa tudi, da se katera od vas ne bo strinjala s spodnjimi vrsticami.

Sama sem imela do sedaj le nekaj ‘tašč’. Ene so mi bile bolj pri srcu (ali pa so mi še vedno), druge manj. A nekaj je zagotovo – skupaj v paketu s fantom, sem med drugim dobila tudi njegovo mamo. Če sem si lahko izbrala fanta, si njegove mame nisem mogla.

Zato smo (bili) hočeš – nočeš prisiljeni bivati skupaj. Naj povem, da sem jih – ne glede, ali sem se z njihovim razmišljanjem in pogledom na svet strinjala ali ne, spoštovala. Nikoli se z nobeno nisem gledala grdo, še več – z vsemi sem lahko brez problema shajala. Kaj je torej po mojem mnenju pomembno za dober odnos med taščo in snaho?

Tašča se mora zavedati, da si je njen sin izbral punco, za katero on verjame, da je zanj najboljša, sicer bi si izbral drugo. Drage tašče, če se vam kljub vsemu zgodi, da vam ‘ta mlada’ ni všeč – s tem, da boste pritiskale na sina, naj jo pusti in mu prale možgane kakšna je – ne boste veliko dosegle, seveda, če ima vaš sin lastno hrbtenico. Raje svojo snaho sprejmite takšno kot je, verjemite mi, lahko bi bila bistveno slabša. Ampak res bistveno, bistveno slabša.

Največkrat od prijateljic poslušam: »Joj, Špela, nam tašča vseskozi teži – kdaj bomo prišli na obisk?« No, priznam, da ta stavek tudi sama pogosto slišim, vendar ne od tašče, pač pa od moje mamice. Drage tašče, če ‘ta mladi’ ne pridemo vsak teden domov, to ne pomeni, da vas ne maramo, da ste nam odveč, ampak, da imamo tudi mi svoje obveznosti, ki jih ne moremo podelati ob dandanašnjem tempu življenja in zato potem izkoristimo vikende.

Nekoč mi je ena kolegica razlagala, kako ji gre na živce, da njen fant vsak večer pokliče mamo in z njo čveka po možnosti eno uro. Seveda, če imata mama in sin takšen odnos oziroma navado, da se slišita in pogovarjata o pomembnih in nepomembnih stvareh mislim, da to ni nekaj kar bi mogle obsojati in se zgražati. Še manj pa razlog za prepir z vašim dragim.

Zelo pogosto pa je glavni razlog za slab odnos med snaho in taščo, ker naj bi se slednja vtikala v vse in vseskozi ‘ta mladi’ delila pametne nasvete, solila pamet ter kritizirala, kar ni v skladu z njenimi navadami, vrednotami in pogledom na svet. Tudi sama sem imela v preteklosti takšno izkušnjo. Kaj storiti? Lahko ste sicer zelo nestrpne in se s taščo neprestano prepirate, ji po možnosti, kaj (pikrega) tudi zabrusite nazaj, a takšen način komuniciranja zagotovo ne vodi v družinsko harmonijo. Raje se vprašajte, če se točno tako ne vede tudi vaša mama in če ste tudi do njenih pametnih nasvetov tako nestrpne, celo sovražne.

Vam jaz povem, niste! Zato razmislite, če niste za slab odnos s taščo morda delno krive tudi same. Morda pa vaša tašča sploh nima tako zelo slabo namernih pripomb, so le malo staromodne. Ve pa ne rabite biti tako občutljive in si vsako pripombo jemati k srcu in imeti občutek, da se morate takoj začeti braniti.

Kakšna pa je moja tašča? Preprosto najboljša. Pa ne zato, ker moram tako napisati, ampak je točno takšna, kot bi si jo želela v najlepših sanjah. Imam očitno srečo – takšen kot je njen sin, takšna je ona! Božanska. Čeprav ji premalokrat povem, jo imam nadvse rada.

 

In še en nasvet, ki se ga je potrebno zavedati (tako tašče kot snahe) – nikogar ne boste mogle spremeniti, razen sebe.

Kakšna pa je vaša tašča?

5 idej za prvomajske počitnice

Čeprav se zima še kar noče posloviti, pravzaprav nam še vedno kaže zobe in to tudi potem, ko smo jo odganjale že pustne šeme. A dejstvo je, da se je že začela meteorološka pomlad in tako mnogi že kujemo načrte in delamo plane – kam za prvomajske praznike? Prvi maj bodo namreč kot bi mignil tu. In če se še niste odločili, kje boste preživeli praznike, potem vam morda moje ideje za počitnice olajšajo iskanje destinacije.

  1. Slovenska obala, Portorož

Slovenci imamo zaradi svoje majhnosti to srečo, da se lahko na Obalo odpravimo brez večjega načrtovanja, kar pa je še bolj pomembno, vsaj za družine z majhnimi otroki – pot do tja ne traja več ur, razen ob izjemnih dogodkih, kot so prometne nesreče in podobne nevšečnosti. Po mojem mnenju je oddih na slovenski obali vedno odlična ideja za pobeg na morski zrak. In, ja – Portorož velja za eno bolj priljubljenih morskih destinacij pri nas. Kaj vse lahko počnete v mestu rož, si lahko pogledate tukaj.

  1. Kranjska Gora

Kranjska Gora je ena tistih destinacij, ki je pravzaprav aktualna in nadvse atraktivna vse leto. Predvsem pa je idealna destinacija za družine z majhnimi otroki. Kranjska s svojo okolico namreč ponuja številne aktivnosti na prostem. Naj omenil le nekaj njih:

  • Zelenci
  • Planica
  • Tamar
  • Belopeška jezera
  • Kekčeva dežela

No, in če obiščete zgornjesavski biser, se morate sprehoditi do Jasne, ki je umetno jezero, do tja pa vodi urejena pot (pločnik) in je tako primerna tudi za sprehod z vozičkom. Okolica jezera je lično urejena. Pred nekaj leti so namreč zgradili nekaj mostičkov in pomolov, razgledni stolp ter klopce. Kip kozoroga ob jezeru pa je priljubljena točka za fotografiranje. In še eno priporočilo/opozorilo. Sonce se za vrhove gora skrije že nekaj ur pred sončnim zahodom.

Zgornjesavska dolina, kjer je vedno živahno, seveda ponuja še številne druge skrite kotičke, za sprehode in pohode na svežem zraku, zelo popularna in obiskana je tudi kolesarska steza od Mojstrane do italijanske meje in še naprej. Ob slabem vremenu pa se lahko podate na razvajanje v kakšnega od bazenov oziroma wellnessov. Nam je najljubši tisti v hotelu Špik.

  1. Jadranje

Če ste bolj avanturistični, se lahko za prvomajske praznike odpravite na jadranje. Zagotovo so temperature v Dalmaciji in med tamkajšnjimi otoki višje kot pri nas, veter je ugoden za plovbo. Kar pa je še važnejše na morju in v marini ni gneče, brez večjih težav si boste tako našli svoj ‘privat’ zaliv, poleg tega pa so v tem času cene za najem plovila, ugodnejše.

 

  1. Azurna obala (MonacoNica Cannes – Saint Tropez)

Prvomajske počitnice so idealen čas za obisk Azurne obale in to je destinacija, ki ji jaz rečem ‘must see’! Klima je v tem času najbolj prijetna, poleg tega pa se boste izognili znani poletni gneči, ko tu poteka prava selitev narodov – sami avtomobili s prikolicami in kamperji. In tudi na plaži boste brez večjih težav našli prostor zase in se ne boste rabili drenjati.

Več o Azurni obali si lahko preberete tu.

  1. Kanarski otoki

Če si za prvomajske torej želite obleči že bolj lahkotna oblačila in obuti sandale, potem vam priporočam Kanarske otoke, meni najljubša sta Gran Canaria in Tenerifi. Kanarski otoki namreč veljajo za »Otoke večne pomladi«, saj imajo okoli 300 sončnih dni na leto. Temperature pa se gibljejo okoli 20 stopinj pozimi in do okoli 30 poleti. Na svoj račun pa boste prišli tako tisti, ki bi radi poležavali na plaži/ob hotelskem bazenu in lovili sončne žarke, kot tudi športni navdušenci.

No, sicer pa je na koncu bolj kot – kam boste šli – važno s kom. Kjerkoli že boste, lepo se imejte in uživajte!