Brinin dnevnik: 23 mesecev

Odštevam! Še čisto malo in bom pihnila drugo svečko. Poglejte TU, koliko sem zrasla od lani.

In ja, najbrž že veste, da se je mama vrnila nazaj na televizijo, zato je bila zame najboljša rešitev, da grem v vrtec. Čeprav je bilo lumpanje pri omi zelo fino, saj sem »omiko«(in tudi nonota) zelo vrtela okoli prsta in sta mi vse dovolila. No, skoraj vse.

Pri omi in nonotu je super tudi zato, ker gremo velikokrat v trgovino in mi nono vedno kaj kupi.

Kaj dogaja pri meni oziroma kot bi se izrazila moja mama – prelomnice in mejniki:

V vrtcu je zakon. Prvi dan sem sicer točila krokodilje solze in vpila na vse grlo: »Dado NE!« A veste zakaj? Ker me je Dado po dveh urah uvajanja že odpeljal domov, jaz sem pa hotela še ostati in se igrati v hiškah, peskovniku, pa cel kup novih igrač je bilo tam. Zelo je bil nesramen, a se vam ne zdi?!? No, se mi je pa potem naslednje dni uspelo spogajati, da sva ostala malo dlje.

Zdaj imam tam že prve prijateljice, a najbolj sta mi všeč vzgojiteljici Maja in Manca. Sta zelo prijazni. Všeč pa sta mi tudi zato, ker me Dadotu in maki zelo hvalita, da sem pridna in samostojna. No, saj če ne bi tega rekli, bi se zlagali. Res sem zelo samostojna. Pred nekaj dnevi sem še moje dva povsem šokirala, saj sem se čisto sama oblekla, tudi nogavičke. Zelo pogosto se že uprem, če me želita obleči in obuti v nekaj, kar ni po mojem okusu. Ja, pa tudi zobke si po novem umivam sama. Dado in mama potem samo preverita, če sem podrgnila vse.

Aja, še to od vrtca. Par dni nazaj sta ga šla moje dva lumpat, ampak brez mene.  Sta se mi sicer nekaj opravičevala in mi razlagala, da sem jaz še premajhna za te stvari. In potem je po mene v vrtec prišel nono. To je bil spet žur. Še pohančke sem lahko jedla, čeprav je bila mama nato jezna kot ris.

Hrana (»ama, ama«): Jem čisto vse, v vrtcu so mi najbolj všeč juhice, čeprav si kdaj kako (v navalu navdušenja) zlijem v naročje.

Najljubša igrača: Obožujem hiške in peskovnike. Slednje moja mama malo manj, saj imam mivko praktično povsod, Dadotu pa se kar kadi iz ušes, ko mu zamažem tudi avto.

Všeč so mi živali, nikamor ne grem brez Ma-ja in Wow wow-a. Poleg njiju pa rada opazujem tudi tiste čisto ta prave živali. Še vedno pa rada rišem z »ba« (barvice, kreda). Pri omi pobarvam tudi kakšno steno. Ona namreč spodbuja mojo kreativnost in ustvarjalnost, doma pa si tega niti slučajno ne drznem narediti.

Ritem spanja (»Bibi nina!«): Če mi le uspe prelisičiti mamo, zvečer zelo rada malo potegnem. Pač ne morem zaspati, če je zunaj še dan, a mama se dela, da tega ne razume! Halo, mama! Pa pojdi ti ninat, ko je zunaj še sonce.

Spim celo noč, do okoli pol osme. Potem pa grem obvezno za vsaj dve urici v ‘mižulo deželo’ še okoli pol enih, po kosilu.

Nepozabno doživetje: Moje predčasno rojstno dnevno darilo – poganjalec. Kupila sta mi ga babi in Bobo. Zelo šibam okoli. Sem pa že staknila prve bojne rane. Tako da zdaj vsem najedam, da morajo pihati mojo dlan, kjer se pozna le še bleda senca odrgnine.

In še jaz, Brina v številkah:

  • Starost: 23 mesecev
  • Konfekcijska številka: 92
  • Številka čevljev: 23
  • Višina: 87,3 cm
  • Teža: 12,3 kg

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *