Dragi moji, vaša Bibi ima dve leti! Rojstnodnevne zabave sicer še nisem imela, no, vsaj ne takšne ‘ornk’ velike vrtne zabave, ko pridejo na obisk vsi prijatelji, odpiraš darila, pihaš svečko, se bašeš s torto in si ves dan v središču pozornosti. Poleg tega pa lahko ušpičiš kako lumparijo in ti nihče ne reče nič, razen mama, ki je pa itak skoz zatežena.
No, če že nisem imela žura, so mi pa prišli čestitati sorodniki in ja, en kos torte, na kateri je bila svečka, sem pojedla. Mama me je zelo presenetila.
Za moj rojstni dan, se je pa mama odločila, da z mano naredi intervju. Moj čisto prvi intervju. Saj veste mama je novinarka in to so te njene novinarske fore. Moj Dado samo zavija z očmi, midva namreč nisva za te stvari, nama bolj ležijo številke (btw, z malo pomoči preštejem do deset!), ampak pustimo mami veselje.
Kaj je novega v zadnjem obdobju oziroma katere pomembne prelomnice in mejniki so se zgodili?
Vrtec. Rada grem v vrtec, zelo je zabavno. Tam imam ogromno prijateljev, čeprav sta mi od vseh najljubši Maja in Manca, vzgojiteljici. Res ju imam rada. Maja mi velikokrat splete tudi kakšno kitko in imam občutek, da me ima tudi ona rada. Je pa res, da kadar me pelje v vrtec mamo, torej zelo pogosto, se včasih v igralnici strmam, da bi šla raje z njo v službo. Ampak, potem je super in se imamo fino.
Na splošno sem rada v družbi. Tudi, ko smo na kakšnem igrišču ali pa v mivki v Rošu (Portorožu), vedno iščem družbo in opazujem druge otroke.
Kaj zadnje čase najraje počneš?
Čofotam v morju. Je pa jok in pregovarjanje, ko je treba ven. Mama se tolaži, da me bo navdušenjem nad morjem in čofotanjem minilo. Ampak naše počitnice šele prihajajo in že odštevam na prstke, kolikokrat moram še pridno spat, da gremo na morje in kot mi obljubljata starša, bom lahko tam cele dneve čofa čofa. Pa še stric Uji bo z mano! Juhuhu, komaj čakam.
Najljubša igrača?
Puzzle, kocke, domino.
Rada pa se igram (še vedno) v mivki, ki sem jo tudi že probala… Zanimalo me je, če je tako dobra, kot za igrat, tudi zajest?! O fuj, bljek, ni dobra! Zakaj nisem poslušala mame?!?
Najljubša pesmica?
Sama si zelo rada in pogosto pojem ‘Tinko Tonko’, ki me jo je naučil nono. Zelo rada tudi slišim, če mi mama zapoje ‘Jaz sem mali bitls’ in vedno, ko poje, ji povem, da je to pesem, ki me spomni na strica Gagata. Čedalje pogosteje si sama pojem tudi ‘Barčica po morju plava’ in ‘Čuk se je oženil’.
Najljubša knjiga?
Rada imam knjige. Trenutno nimam najljubše, mi je pa med drugim všeč tista, ki sta mi jo pred časom prinesla stric Gaga in teta Mima in je notri pravljica o rešilcu Andreju in punčki, ki si je zlomila roko in je potem jokala. Ko mi to pravljico mama bere, jaz običajno to bolečino še ponazorim z jokom in »awa, awa«.
Najljubša hrana?
Obožujem sadje (maline in borovnice, ki jih naberem pri omi oziroma babi na vrtu), v teh poletnih dneh jem tudi kivi, nektarine,… Rada imam tudi zelenjavo (po novem jem tudi zeleno solato), malo bolj pa sem izbirčna pri ribah.
Kaj najraje oblečem/obujem?
Klobuk in sončna očala. Sama si običajno izberem tudi, kaj bom obula. Zelo dobro vem (in tudi jasno in glasno povem) kaj mi je kdo kupil. Npr. ko mama vpraša, kdo je kupil superge, jaz kot iz topa ustrelim: »Dado!« Ali pa kdo je kupil škornje? »Gaga in Mima.«
Prijatelji?
V vrtcu imam Zojo, pravzaprav dve Zoji, obe sta malo starejši od mene, ampak me imata tudi oni dve radi.
Kaj vse znam že povedati?
Bolj na mestu bi bilo vprašanje, česa ne znam povedati oziroma ponoviti. Res veliko govorim, razen kadar me je sram. Takrat pa samo tečem okoli in kričim ‘teka-teka’.
Predvsem pa tudi veliko jezikam, no, to pravi mama, ko ji na primer rečem: »Mama pridi sem, huda nate sem!« ali pa, ko jo pošljem ven iz kopalnice.
Kaj je bilo v tem obdobju najlepše?
Čisto moja, mini zabava za rojstni dan, ki so mi jo pripravili v vrtcu. Na glavi sem nosila rojstnodnevno čepico, prijatelji so mi zapeli pesmico in mi narisali risbice, Maja pa mi je dala darilo. Za piko na i, sem jih jaz namesto s sladkarijami, počastila s sadjem.
Z mamo in Dadotom smo rojstni dan praznovali na plaži in opazovali sončni zahod.
Kaj pa si bosta mama in Dado najbolj zapomnila iz tega obdobja?
To, da se zelo rada zjutraj pri njima v postelji crkljam in da ju glasno pocmokam, Dadota ‘tak kjer ne pika’. Počasi se odvajam od plenic, postajam pa nenormalno nora na dudo, čeprav jo imam lahko samo za crkljanje in spanje.
Dado si bo najbrž to obdobje zapomnil tudi po tem, da res veliko govorim, vsak dan kaj novega.
Česa ne maraš?
Slikanja. Mama je res sitna s tem fotkanjem in čeprav ji jasno povem, da se ne maram slikati oziroma še huje snemati, ona še vedno teži s fotoaparatom/telefonom. In takrat edino kar zaleže je, da si preprosto dam roke na obraz in vztrajam tako dolgo, da odneha.
Česa te je strah?
Višine. Zelo me je strah. Res strah. Pred dnevi sva šli z mamo na ljubljanski grad. Peljali sva se z vzpenjačo. Joj, kako je bilo grozno, ko smo se vzpenjali. Mame sem se držala kot klop, skoraj bi ji zlomila vrat, tako močno sem se je oklepala in s strahom v očeh opazovala, kako hiše postajajo čedalje manjše.
Brina v številkah:
- Starost: 2 leti
- Konfekcijska številka: 98/104
- Številka čevljev: 23
- Višina: 88,5 cm
- Teža: 12,6 kg