Baby, I’m back! #napoti is back?

Je Na poti nazaj? Mogoče pa res… Danes je točno eno leto od moje zadnje objave. V tem času ste me številni spraševali – kaj se je zgodilo z blogom, zakaj nisem več Na poti?

In v tem času sem tudi ničkolikokrat premišljevala – a sploh še kdaj kaj objaviti?!

Kaj sem počela v tem letu in zakaj sem Na poti že skoraj obesila na klin – pa v eni od prihajajočih objav.

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

10 let razlike

Pred kratkim se je na družbenem omrežju Instagram pojavil nov ‘izziv’ – #10yearchallenge. Gre pravzaprav za to, da objaviš dve svoji fotografiji – eno izpred desetih let in eno ‘svežo’ in tako obujaš spomine. Tudi sama sem podlegla temu simpatičnemu izzivu, tako kot številni domači in tuji zvezdniki.

Špela Vozel (2009) vs. Špela Jurglič (2019)

Pred 10 leti sem skrbela samo zase, bila sem svobodna kot ptičica na veji, brez skrbi, no, edina skrb je bila – kam bomo šli za vikend žurati. S pobarvanimi blond lasmi, vsaj 5 kilogramov manj kot danes, iz hiše pa nisem stopila brez ‘popolnega’ make upa in visokih pet.

In zdaj… Z družino, redno službo, veliko bolj zaskrbljena in precej manj svobodna. Žuram ga le še ob posebnih priložnostih in s peščico dobrih prijateljev. Poleg tega pa danes prisegam na bolj naravni videz, las si že vrsto let nisem pobarvala, na srečo še nimam sivih.

10 let razlike: Če ne drugega, sem zagotovo sem bolj srečna, zadovoljna, izpopolnjena, odgovorna, bolj modra in zrela – z vsem, kar gre zraven, tudi gubami. Ne zamenjam za nič na svetu! Komaj čakam, kaj bo prineslo naslednjih 10 let.

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

Loro park

Živalski vrt se nahaja na severnem delu Tenerifov, v Puerto de la Cruzu in je ena najbolj obiskanih znamenitosti na Kanarskih otokih. Prvotno je bil namenjen papagajem, kasneje pa so ga razširili in je postal (tudi po Trip Advisorju) eden najlepših živalskih vrtov v Evropi. Mnogi svetujejo, da si morate za obisk parka vzeti pet ur, moj nasvet je ves dan, zlasti če imate majhne otroke.

Loro park se razprostirana dobrih 13 hektarjih, kjer živijo različne živali: gorile, tiger, aligatorji, velike želve, opice, flamingi, pingvini, in še in še.

Posebno doživetje pa so 20 minutni šovi ork, delfinov, papagajev in morskih levov. In za najboljše sedeže se je vredno zagrebsti, zato priporočam, da na predstavo pridete cca. 15 minut prej.

Šov ork

Predstava je resnično neverjetna in jemlje dih. Nasvet: če želite ostati suhi, se izogibajte prvih nekaj vrst sedežev, znanih tudi kot t.i. cona »splash«.

Šov delfinov

Šov morskih levov

Predstavo smo obiskali šele popoldne, okoli četrte ure in je bilo precej prazno. So bili pa zato morski levi nadvse prikupni.

Planet pingvinov

Je ‘največji hladilnik na svetu’, kjer domuje več kot 200 pingvinov.

Akvarij

Tako kot ostale stvari, je tudi akvarij nadvse impresiven. Panoramski razgled v 18 metrov dolgem podvodnem predoru je bil eden naših najljubših delov obiska v Loro parku. Prav strah zbujajoče je, ko se sprehodiš skozi tunel, nad tabo pa plava morski pes.

Splošna ocena:

Resnično en najbolj osupljivih ZOO parkov, kar sem jih obiskala in zagotovo je bil vreden denarja, ki smo ga plačali za vstopnino. Fantastično doživetje.

Cena vstopnice:

  • 37 € za odrasle;
  • Brina je imela brezplačen vstop.

Spletna stran: https://www.loroparque.com/index.php/en/

Špela #napoti priporoča.

Objavljeno v BLOG | 1 komentar

Tenerifi

Pa smo se vrnili… Tja, kjer nam lani, točno pred enim letom, ni bilo usojeno in smo se morali predčasno vrniti domov. Na Tenerife. Na predbožične Tenerife. Kako je bilo letos? Predvsem pa – kaj smo počeli na »otoku večne pomladi«, v tokratni različici Tenerifov.

Po nekajurnem letu smo pristali na sončnih Tenerifih. To pot smo namreč leteli Graz – Müchen – Tenerifi (jug). V Münchnu smo (za tja in tudi za nazaj) čakali okoli pol ure, ravno toliko, da smo zamenjali ‘gate’. Letališče Graz je bila odlična izbira, saj je majhno letališče (mislim, da ga lahko primerjam z letališčem Jožeta Pučnika) in tako smo tudi relativno blizu parkirali avto, na letališču ni bilo nobene gneče.

Teferifi so vulkanski otok, zato je njegova pokrajina zelo razgibana. Od najvišje gore v Španiji (El Teide 3718 m), z borovci poraščeni gozdovi pa vse do čudovitih peščenih plaž. Poleg tega pa je otok največji in zagotovo tudi najbolj turističen od vseh sedmih Kanarskih otokov.

Kaj početi na Tenerifih? Če boste želeli otok malce raziskati priporočam najem avta.

Rent a car

Torej, če ste bolj popotniške sorte, najemite avto za ves čas bivanja na otoku, saj je najem res ugoden. Za osem dni pride okoli 100 €, v kar je vključeno tudi maksimalno zavarovanje in otroški sedež. Cestnin ni, gorivo pa je občutno cenejše kot pri nas.

Ceste so lepo urejene (zares lepo asfaltirane, po možnosti povsem na sveže), običajno na njih tudi ni velike gneče.

Teide nacionalni park in Vulkan El Teide

Velik del otoka (osrednji del) je nacionalni park Parque nacional del Teide, ki je bil leta 2007 uvrščen na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Vulkan Teide že dolgo ni več delujoč, je pa s skoraj 4000m nadmorske višine najvišji vrh v Španiji in tretji najvišji vulkan na svetu. Nanj se je možno povzpeti z gondolo. A mi smo se temu odrekli, ker je bila nepopisna gneča. No, in četudi se ne povzpnete na vulkan, je že sam nacionalni park nepozabno doživetje. Ovinkaste ceste in kamnita pokrajina.

Čudovite, dolge plaže

Za vse tiste, ki si počitnice predstavljate kot poležavanje na plaži. Tam so ene najlepših v Evropi in jih najdemo po celem otoku. Nekatere s svojim naravno črnim peskom, večina pa umetnih. Pesek so namreč navozili od drugod, bodisi iz drugih delov otoka ali pa Sahare. Večina najlepših plaž je na jugu Tenerifov: Playa Del Duque, Playa Fanabe in druge. Na severu Tenerifov pa lahko najdete Playa Las Terecitas, čudovito plažo z zlatim peskom iz Sahare. Naziv najbolj znane plaže pa pripada tisti na jugu otoka – Playa Las Americas, ki je sestavljena iz več manjših zalivov, ki so umetno narejeni z valobrani. Valovi se tu umirijo, voda pa je prijetno topla za kopanje. So pa na plažah, vsaj tistih polnih turistov, (večinoma) temnopolti prodajalci kitajske šare. Ponujajo vam vse od ur, očal, torbic in ‘dekic’ za na plažo.

Na plažah, ki so čiste, so ležalniki in senčnike, po cenah, ki so odvisne od turistične obiskanosti plaže. In prav plaže predstavljajo pravo igralnico za otroke. Naša Brina je lahko ure in ure ustvarjala in gradila gradove, potičke,…

Sprehajalne poti in otroška igrišča

So praktično na vsakem koraku. Neglede, kje ste nastanjeni, v katerokoli kraj boste prišli, boste tam našli igrala za otroke. Vsa so lepo urejena.

Odlična kulinarika

Zaradi ugodne klime v Španiji pridelujejo veliko vrst zelenje in sadja. Poleg tega pa v svoje tipične jedi vključujejo tudi morsko hrano. Če obiščeš Kanarske oziroma na sploh Španijo, si pač morate privoščiti njihove specialitete kot je španska rižota paella, španski tapasi,…

Loro park

Če ste ljubitelji živalskih vrtov (tako kot jaz), potem morate obiskati Loro park, ki se nahaja na severnem delu otoka. Več o njem pa prihodnji teden.

Špela #napoti

Objavljeno v BLOG | 1 komentar

Srečno novo leto 2019

Leto 2018 se je izteklo. Upam, da ste dosegli zastavljene cilje, izpolnili želje in sanje. Zdaj se odpira novo poglavje v knjigi časa. Naslov tega poglavja je Leto 2019. Listi tega poglavja so še nepopisani. Popišite jih z novimi sanjami, željami in cilji. Na poti do njih pa prehodite poti, ki vodijo v nove kraje, kjer boste doživeli veliko lepega in spoznali pozitivne ljudi.

Vse dobro v novem letu 2019,

Špela #napoti

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

Vesel božič, srečen božič

Drage moje prijateljice, prijatelji, bralke in bralci Na poti ter vsi sledilci #napoti!

Želim vam srečen, miren, a hkrati vesel in razigran božič in blagoslovljene praznike.

Vaša Špela #napoti

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

Veseli december – praznične zanimivosti

Pred dnevi sem v službi dobila PR sporočilo (sporočilo za javnost) Lekarniške zbornice, kjer so med drugim zapisali, da se Slovenci v prazničnem decembru zredimo povprečno za dva kilograma, saj pojemo veliko več nezdrave hrane, sladkorja in popijemo več alkohola. No, in to mi je dalo misliti, da sem na spletu poiskala nekaj dejstev in zanimivosti o veselem decembru, mesecu, ki ga kljub mrazu, obožujem, in se pri tem zelo zabavala. Naj povem, da sem večina teh podatkov našla na spletni strani SURSa (Statističnega urada).

V Sloveniji živi okoli dva milijona ljudi, ki imajo 118.491 različnih priimkov. No, in nekateri od njih so povezani z zimo in decembrskimi prazniki.

3370 Božič

195 Mraz

121 Božiček

112 Kepa

56 Zima

V Sloveniji pa živi tudi 2549 žensk, ki jim je ime Jelka in 1440 moških z imenom Silvester (ali krajša različica Silvo) ter 673 ženski, ki so jim nadali ime Silvestra ali krajše Silva. Ena od njih je tudi moja draga tašča. Po podatkih SURSa pa naj bi v Sloveniji živelo tudi 74 Miklavžev.

In ko smo ravno pri ljudjeh… A ste vedeli, da ima 1. januarja rojstni dan največ Slovencev (7.670), 31. december pa najmanj (4.695). Vzrok je v tem, da so pred desetletji (do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja) otroke, ki so bili rojeni ob koncu decembra, uradno vpisali rojstni dan 1. januarja, saj so šli lahko v šolo leto kasneje, fantje pa tudi pozneje služit vojaški rok. Šele po letu 1970 se je število tistih, ki so se rojevali na 1. januar, in tistih, ki so se rojevali dan prej, približno izenačilo.

Še ena zanimivost. Drugi najpogostejši rojstni dan je 1. oktober, torej devet mesecev po novem letu.

December postaja tudi sinonim za praznične nakupe, kar potrjuje tudi statistika. Pri prednovoletnih nakupih smo čedalje bolj razsipni. In kaj Slovenci najraje kupujemo? Elektronske in gospodinjske naprave, kozmetične izdelke, igrače, nakit,…

V mesecu praznovanj in obdarovanj pa se poveča tudi obisk praznično okrašenih mestnih središč. In še posebno privlačna je v tem času Ljubljana. Najbolj »IN« pa je letos po mojem mnenju obiskati Koper in si ga ogledati v vsej svoji praznični veličini.

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

Božično fotografiranje

Božični čas je zame najlepši čas v letu, odkar imamo Brino, pa je dobil še bolj poseben pečat. No, in kot sem že zapisala v blogu Božični outfit, je božič čas, ko se tradicionalno na večerji zbere vsa družina, se obdarujemo, predvsem pa ne pozabimo na tiste drobne pozornosti.

Del tradicije pa je postalo tudi božično fotografiranje naše Brine. Vsako leto najprej kupim božično outfit, to je božična oblekica, katera seveda vključuje tudi kapico. Prvo leto sem tekala po trgovinah in jo mrzlično iskala, zdaj pa so me izkušnje pripeljale do tega, da najprej zavijem v H&M. In ne, tudi letos me tam niso razočarali.

No, in potem pride na vrsto božično fotografiranje. Pretekla dva božiča sem za te fotografije poskrbela kar sama in sem Brino doma postavila pred božično drevo.

Letos pa sva se na božično fotografiranje odpravili kar v foto studio – v Foto Pauli na Trubarjevi v Ljubljani. Prijazna fotografinja je postavila tri ljubke božične scene, za Brino pa je imela pripravljene tudi različne rekvizite. Brina je z veseljem pozirala in se prav prisrčno vživela v vlogo male manekenke.

Iz teh božičnih fotografij potem vsako leto naredim novoletne voščilnice, ki jih že od malega (še vedno) po klasični pošti pošiljam vsem prijateljem in sorodnikom.

Še morda ena ideja, če si želite svoje otroke božično fotografirati in ne želite za fotografiranje zapravljati denarja. V Supernovi na Rudniku imajo v prvem nadstropju postavljeno ljubko božično sceno namenjeno prav fotografiranju.

Ja, čeprav božična evforija vsako leto čisto prehitro mine, nam ostanejo lepi spomini.

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

Gostilna Skaručna

Ste gurmani? Torej resnično radi dobro jeste? Razmišljate o druženju s prijatelji ob dobri hrani? Potem je gostilna Skaručna pravi naslov za vas. Skaručna namreč ni tipična gostilna, kamor prideš nekaj na hitro pojesti, pač pa je prostor za druženje ob izbrani hrani. Tam – v domačem, lahko bi rekla že kar – v precej retro ambientu, doživiš kulinarično doživetje. Brez težav bi ga opisala tudi kot retro gurmanska pojedina.

Najprej smo se ustavili pri šanku, kjer so me prevevali mešani občutki. Tehtala sem: na eni strani sloves, ki ga ima gostilna pod Šmarno goro z več kot štirideset letno tradicijo in na drugi ta retro stil. Pri šanku namreč niso bile lično zložene steklenice pijač in zloščeni kozarci, pač pa –  ne boste verjeli – številčna kolekcija vinilnih plošč, ki so se predvajale na gramofonu nad šankom. Tudi na okoliških policah so bili postavljeni “spominki” gostov, polno starin, knjig, in družinskih fotografij, kjer prah ni bil najbrž še nikoli pobrisan.

Za dobrodošlico so nas pogostili z medenim pivom, pelinkovcem in sladkim likerjem ter pozdravom iz kuhinje – košček kruha na katerem so bili ocvirki in čebula.

Ko smo se posedli za mizo, je že kmalu sledila predjed oziroma več njih. Naj povem, da je bil v naši družbi tudi vegetarijanec in zanj prilagojen jedilnik.

Predjedi:

  • goveji jezik z oljčnim oljem, česnom in sirom iz ovčjega in kozjega mleka;
  • žolca zabeljena z bučnim oljem;
  • malo bolj pikanten liptaver;
  • skuta z zelišči, gorčičnimi semeni in oljčnim oljem;
  • pesa pred gostom zabeljena z oljčnim oljem, sirom iz ovčjega in kozjega mleka in s črnim poprom podrobljena (za vegetarijanca).

Pa seveda ne smem pozabiti na domači, sveže pečen kruh, ki je hrustal pod zobmi.

Prispela je juha, pravzaprav juhi. Poleg goveje, še špinačna juha.

Nato pa “polenta” skuhana na mehko, zamešana s skuto, kislo smetano in kajmakom ter hrustljavo zapečena v krušni peči.

Četrti hod: postrv iz Bohinjske Bele, oparjena in prekajena, s hrenom. Priznam, tako slastne sladkovodne ribe še nisem jedla.

Peti hod:

  • krača;
  • praženi krompir;
  • solati: zelena solata z bučnim oljem in radič z oljčnim oljem.

Šesti hod:

  • roast beef;
  • krompir v oblicah;
  • na oljčnem olju  prepražena špinača, zabeljena s sirom iz ovčjega in kozjega mleka ter razžvrkljanim jajcem v kuhani smetani (za vegetarijanca).

In ko smo bili že do grla siti, je sledila še sladica, in sicer jabolčna pogača iz krušne peči.

Nekaj je zagotovo dejstvo – iz gostilne sigurno ne boste odšli lačni. Je pa res, da si morate za takšno kulinarično doživetje vzeti dovolj časa, vsaj osem ur.

Doživetje, ki ga bo treba še kdaj ponoviti, z dobro družbo, kot je bila tokrat.

Lokacija: Gostilna Skaručna, Skaručna 20, 1217 Vodice

Več informacij in cenik menijev – najdete na njihovi spletni strani: https://skarucna.si/

Objavljeno v BLOG | Komentiraj

Diagnoza: vnetje ušesa

Opozorilo! Ta objava na blogu lahko vsebuje fotografije, ki niso najbolj prijazne vašemu očesu oziroma jih ne more prenesti vsak želodec.

Pa smo preboleli. Našo prvo, takšno čisto pravo resnejšo bolezen. Naša Brina je tako pri dveh letih in štirih mescih prvič dobila antibiotik. V njeni zdravstveni kartoteki pa se je zabeležila diagnoza: vnetje ušesa.

Vse se je začelo pred dnevi, ko sem jo zvečer, tako kot običajno, dala v posteljo, a se je po slabi uri zbudila, neutolažljivo jokala in nikakor je nisem mogla pomiriti. Potem sem ugotovila še, da ima vročino. Sledila je prva neprespana noč. Vnetje ušes namreč zelo boli, zato lahko otroku lajšamo bolečino tako, da mu dajemo priporočljivo dozo paracetamola. Mi smo imeli še to smolo, da je bil, preden smo lahko obiskali našo pediatrinjo, vmes še vikend. Da smo vsaj malo spali, sem tako Brini zbijala vročino in blažila bolečino s sirupom Calpol, ki ga imam na zalogi še od našega prvega potovanja, ravno za takšne primere, kot je bilo tokrat.

Calpol vsebuje paracetamol in je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature, lajšanje simptomov pri bolečinskih stanjih vnetnega izvora (bolečine v žrelu) in lajšanje blagih do zmernih bolečin (npr. glavobol, zobobol, migrena). Vzeli smo ga štirikrat na dan (no, pravzaprav dvakrat na noč), vmes pa so mogle miniti štiri ure.

Poleg sirupa, pa je Brini zelo pomagalo, da je spala oziroma imela glavo/uho na (toplem) termoforu. Priporočam, da kupite takšnega, ki se ga ‘skrije’ kar v ježka oziroma kakšen drug lik, saj je to za otroke zelo atraktivno. Brina ježka nadvse obožuje.

Končno smo obiskali oziroma dočakali pediatrinjo.

Vnetje ušesa se zdravi z antibiotiki, kapljicami za nos in protibolečinskimi zdravili. Mi smo dobili Amoksiklav, antibiotik v sirupu, ki ga je v lekarni pred izdajo pripravila farmacevtka, ki me je opozorila, da ga moramo hraniti v hladilniku.

Bolečina zaradi vnetja ušes je ena hujših bolečin. Nastane pa zaradi pritiska, ki ga povzroča izcedek, nakopičen v srednjem ušesu, ki nima kam odtekati. Pogosto se zgodi, da bobnič zaradi pritiska poči. Takrat iz ušesa potem priteče sluz oziroma gnoj. To izgleda nekako takole…

In kako lahko prepoznate, da ima vaš otrok vnetje ušesa? Tu je nekaj najbolj tipičnih znakov, jaz sem jih opazila tudi pri naš Brini:

  • bila je razdražljiva;
  • veliko in pogosto je jokala;
  • imela je povišano telesno temperaturo, okoli 38,5 °C;
  • splošno slabo počutje;
  • nespečnost;
  • bruhanje in driska;
  • slabše je slišala;
  • pogosto se je vlekla za ušesa ali pa si ju je pokrivala z dlanmi;
  • izcedek iz ušesa – saj ji je počil bobnič.
Objavljeno v BLOG | Komentiraj