Turčija, Moja boš in Kemal

Turčija je nekoč veljala za sinonim turizma, danes (pri mnogih) asocira na deželo terorizma. V zadnjih letih so jo pretresi številni teroristični napadi in dogodki, ki jih ni mogoče pozabiti. In prav zaradi njih se mi na tem mestu postavljajo vprašanja in odpirajo dileme o tamkajšnji varnosti. Tudi naše zunanje ministrstvo je v preteklosti že izdalo pridržano mnenje v smislu, da obstajajo določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele države. Torej je vprašanje – ali je Turčija varna država za dopustovanje – povsem na mestu, kajne?!

In zakaj bi potem Jurgliči rinili na počitnice ravno v Turčijo? Lagala bi, če bi kot razlog, navedla kaj drugega kot turško uspešnico – Moja boš (Kara Sevda). Ja, tudi jaz sem ena tistih. Parkrat sem jo gledala, ko sem na Popu čakala na večerna poročila in jasno, zelo hitro ‘padla notri’.

Naj povem še to, da za vstop v Turčijo, državo, ki jo imajo mnogi za most med Vzhodom in Zahodom, potrebuješ potni list, zato sva si ga morali z Brino narediti.

In ja, tokrat sem si zaželela »all inclusive počitnice«!

Ležanje na plaži oziroma ob bazenu, srkanje hladne pijače in z možgani na off. Torej počitnice brez kuhanja, pomivanja in čiščenja ter raziskovanja bližnje in daljne okolice. Le popolni odklop, saj sem si želela napolniti baterije, ker me že kmalu čakajo novi podvigi, o katerih več prihodnji teden.

To zadaj ni reklama za turistično agencijo Sonček, vendar smo prav pri njih kupili aranžma. Zlagala bi se tudi, če bi zapisala, da sem naštudirala – kam, v kateri hotel bomo šli. To sem prepustila Darku, ki je na podlagi ocen na TripAdvisor-u in Booking-u izbral hotel, ki sicer na prvi pogled ni bil nič posebnega, v primerjavi z drugimi, bolj osupljivimi, je izgledal prav skromno. A ocene je imel visoke, zato se nisva obotavljala pri rezervaciji.

Potovanje se je (tako kot naši Kanarski otoki) pričelo z vožnjo na Dunaj, od koder smo leteli v Antalyo. Let je trajal dve uri in pol. Hotel Barut Lara je bil od letališča oddaljen nekje 15 – 20 minut vožnje, prevoz s kombijem je bil vključen v ceno aranžmaja.

Barut Lara je prvi hotel vzdolž okoli 5 km dolge peščene plaže (Lara Beach), ob kateri so ogromni hotelski kompleksi, s celovito ponudbo. Brez težav lahko zapišem, da je hotel namenjen vsem generacijam, tako mladim kot starim. Jurgliči smo ga sicer doživeli kot ‘family’ hotel, s pestro ponudbo za otroke, celo v restavraciji so imeli svoj kotiček. In ko sem ravno pri restavraciji… Bila se pozitivno presenečena (za razliko od Azurne obale), da so bili otroški stolčki čisti. Ko so nam ga prinesli, je bil vedno pokrit še s folijo.

In prav hrana oziroma gostinska ponudba mi je bila najbolj všeč. Načeloma ima pridržano mnenje o hotelih tipa »all inclusive«, saj ne maram prenažiranja, polnih krožnikov in zavržene hrane. A tu je bila hrana resnično za prste oblizniti. Veliko sveže zelenjave in sadja, hrana za vegane in diabetike, poleg tega pa tudi pestra ponudba hladnih predjedi, glavnih jedi, vključno z ribami in morsko hrano. In ne bi bila jaz, če ne bi izpostavila, da je bilo vedno na voljo vsaj 15 vrst sira. Darku pa so se svetile oči ob najrazličnejših sladicah…

Prav očarana sem bila tudi nad čistočo v hotelu. Naša soba je bila brez izjeme, vse dni brezhibno in brez ene samcate pripombe, pospravljena. Brina je imela svojo posteljo, z lično posteljnino.

Doživetje za otroke (no, pa tudi za odrasle) je bila znotraj hotelskega kompleksa urejena Mačja hiša (Cat house), kjer imajo okoli 50 mačk.

Hotelski kompleks je imel veliko otroško igrišče, t.i. Kids club. Skozi ves dan so animatorji skrbeli, da se je tam nekaj dogajalo, prav tako so v igralnici imeli varstvo za otroke. V bistvu je bilo veliko stvari prilagojenih oziroma namenjenih otrokom in je bilo označeno s simbolom ‘Bary Star’. Tako so imeli na primer v baru ob bazenu ‘prostor’, kjer so lahko najmlajši naročili pijačo. Pa otroški (ogrevan) bazen, tobogani za otroke,…

Ležanje ob bazenu oziroma na plaži pa je izpolnilo moja pričakovanja. Hotelskih ležalnikov je bilo dovolj tako ob bazenu kot na plaži in ni bilo potrebno zgodaj vstajati ter si jih rezervirati z brisačami. Na plažo nas je vozil ‘shuttle’, ki ga je Brina poimenovala ‘ašibus’.

Na plaži je bil bar in restavracija, kjer smo običajno jedli kosilo. Brina pa je tam uživala tako na igralih kot v mivki, ki je ob stiku z morjem, prehajala v drobne kamenčke, morje pa je hitro postalo globoko.

Zgoraj sem zapisala, da sem si želela počitnic ‘z možgani na off in ležanja na plaži’, a pod tem si predstavljam tudi rekreacijo. Šport me sprošča. Ampak, običajno si ne morem vzeti dovolj časa za njega. Tu je bilo drugače. Fitnes v hotelih je zdaj že nekaj povsem običajnega. Poleg notranjega so imeli še dva zunanja. Tisti, leseni na plaži, je bil prava atrakcija. Okoli hotelskega kompleksa pa je bila urejena pot za ‘jogging’, poleg tega pa sem med pestro ponudbo najrazličnejših telovadb izbrala jogo. Vsak dan sem se tako eno uro dodobra pretegnila.

In če potegnem črto. To so bile počitnice, ko človek lahko resnično odklopi, pozabi na vse in da možgane na off. Barut Lara, hvala za nepozabne počitnice.

Špela #napoti priporoča.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *