LCHF panna cotta z mangom

Vem, da je na spletu moč najti tisoč in en recept za pripravo smetanove strnjenke, klasične italijanske sladice iz kuhane smetane. Pa bom še jaz pristavila svoj lonček. Tale moja panakota je LCHF, kar pomeni, da je brez ogljikovih hidratov.

Panna cotta je ena izmed mojih ljubših sladic. In ne samo zaradi okusa, pač pa tudi zaradi hitre in enostavne priprave. V zakup je potrebno vzeti le, da se jo lotimo dovolj zgodaj, ker jo moramo vsaj za dve uri postaviti v hladilnik.

Sestavine za 2 -3 kozarčke:

  • 5 dl sladke smetane,
  • 1 dl mleka,
  • 1 strok vanilije,
  • 3 lističi želatine,
  • 1 mango.

Priprava:

Lističe želatine za 10 minut namočimo v hladni vodi. Sladko smetano, mleko in prerezan vanilijev strok  damo v kozico in na zmerni temperaturi kuhamo skoraj do vretja, to je približno pet minut. Odstavimo, dodamo ožeto želatino in mešamo, da se le-ta povsem razpusti.

Maso prelijemo v dva do tri kozarčke, prekrijemo jih s prozorno folijo in jih vsaj za 2 uri postavimo v hladilnik, da se želatina strdi.

Tik preden panna cotto postrežemo, zmiksamo mango in ga prelijemo na ohlajeno strjenko, ki jo lahko po želji okrasimo z lističi sveže mete.  

Nasvet:

Mango seveda lahko nadomestimo s katerim koli drugim sadjem. Za pripravo LCHF panna cotte je (morda še bolj) primerno jagodičevje. V kolikor pa ste zelo sladkosnedi, lahko v sladko smetano vmešate sladilo – npr. Sukrin Melis.

Pa dober tek.

P.S. Še več slik panna cotte najdete na mojem Instagram profilu Na poti.

DIY otroški pustni kostum: Olaf

Pustne maske, če mi le čas dopušča, rada (vsaj delno) izdelam sama. No, in če sem pretekla leta jaz izbrala Brinin pustni kostum, je letos naša mala gospodična brezkompromisno povedala: »Elza bom!« A ker imam za maškare že od nekdaj rada t.i. ujemajoče se kostume, je bila logična izbira kostuma za našega najmlajšega – Olaf.

Brinin kostum sem že pred mesecem kupila v Primarku v Cityparku. Stal je okoli 17 evrov in niti za trenutek nisem pomislila, da bi ga raje naredila sama. V Baby Centru sem za dobrih 5 evrov kupila še nakit in krono, lasuljo pa sem našla v Müllerju.

Čeprav sem pokukala v kar nekaj trgovin, za našega fantka nisem našla snežaka Olafa. In kaj mi je preostalo drugega, kot da se njegove izdelave lotim sama.

DIY – ‘naredi si sam’

Mislim, da za izdelavo otroških pustnih kostumov ne rabiš pretiranega šiviljskega znanja, dovolj je že dobra volja. Za izdelavo kostuma, ki ga bo imel oblečenega maksimalno dvakrat (na pustno soboto in morda še na pustni torek), si nisem preveč komplicirala življenja.

POTREBUJEŠ

  • bele žabice ali hlače,
  • bel bodi ali majico,
  • belo kapico,
  • rjavo, črno, oranžno in belo blago. Meni je svetovalka v trgovini Svet metraže priporočila kar filc.
  • elastiko,
  • karton ali papir,
  • ravnilo,
  • škarje,
  • nit in šivanko ali lepilo.

POSTOPEK

Oči sem naredila iz belega in črnega blaga, prav tako sem črni filc uporabila za gumbe, rjavega pa za obrvi, roke in vejice na glavi. Za vejice na roki sem si na karton narisala šablono. Vse skupaj pa prilepila oziroma prišila na oblačila. Korenje sem izdelala iz oranžnega filca in ga prišila na elastiko. Kostum je bil narejen v enem dopoldnevu.

Še več slik Olafa in Elze pa tudi Ane in Svena najdete na mojem Instagram profilu Na poti.

Baby, I’m back! #napoti is back?

Je Na poti nazaj? Mogoče pa res… Danes je točno eno leto od moje zadnje objave. V tem času ste me številni spraševali – kaj se je zgodilo z blogom, zakaj nisem več Na poti?

In v tem času sem tudi ničkolikokrat premišljevala – a sploh še kdaj kaj objaviti?!

Kaj sem počela v tem letu in zakaj sem Na poti že skoraj obesila na klin – pa v eni od prihajajočih objav.

10 let razlike

Pred kratkim se je na družbenem omrežju Instagram pojavil nov ‘izziv’ – #10yearchallenge. Gre pravzaprav za to, da objaviš dve svoji fotografiji – eno izpred desetih let in eno ‘svežo’ in tako obujaš spomine. Tudi sama sem podlegla temu simpatičnemu izzivu, tako kot številni domači in tuji zvezdniki.

Špela Vozel (2009) vs. Špela Jurglič (2019)

Pred 10 leti sem skrbela samo zase, bila sem svobodna kot ptičica na veji, brez skrbi, no, edina skrb je bila – kam bomo šli za vikend žurati. S pobarvanimi blond lasmi, vsaj 5 kilogramov manj kot danes, iz hiše pa nisem stopila brez ‘popolnega’ make upa in visokih pet.

In zdaj… Z družino, redno službo, veliko bolj zaskrbljena in precej manj svobodna. Žuram ga le še ob posebnih priložnostih in s peščico dobrih prijateljev. Poleg tega pa danes prisegam na bolj naravni videz, las si že vrsto let nisem pobarvala, na srečo še nimam sivih.

10 let razlike: Če ne drugega, sem zagotovo sem bolj srečna, zadovoljna, izpopolnjena, odgovorna, bolj modra in zrela – z vsem, kar gre zraven, tudi gubami. Ne zamenjam za nič na svetu! Komaj čakam, kaj bo prineslo naslednjih 10 let.