Loro park

Živalski vrt se nahaja na severnem delu Tenerifov, v Puerto de la Cruzu in je ena najbolj obiskanih znamenitosti na Kanarskih otokih. Prvotno je bil namenjen papagajem, kasneje pa so ga razširili in je postal (tudi po Trip Advisorju) eden najlepših živalskih vrtov v Evropi. Mnogi svetujejo, da si morate za obisk parka vzeti pet ur, moj nasvet je ves dan, zlasti če imate majhne otroke.

Loro park se razprostirana dobrih 13 hektarjih, kjer živijo različne živali: gorile, tiger, aligatorji, velike želve, opice, flamingi, pingvini, in še in še.

Posebno doživetje pa so 20 minutni šovi ork, delfinov, papagajev in morskih levov. In za najboljše sedeže se je vredno zagrebsti, zato priporočam, da na predstavo pridete cca. 15 minut prej.

Šov ork

Predstava je resnično neverjetna in jemlje dih. Nasvet: če želite ostati suhi, se izogibajte prvih nekaj vrst sedežev, znanih tudi kot t.i. cona »splash«.

Šov delfinov

Šov morskih levov

Predstavo smo obiskali šele popoldne, okoli četrte ure in je bilo precej prazno. So bili pa zato morski levi nadvse prikupni.

Planet pingvinov

Je ‘največji hladilnik na svetu’, kjer domuje več kot 200 pingvinov.

Akvarij

Tako kot ostale stvari, je tudi akvarij nadvse impresiven. Panoramski razgled v 18 metrov dolgem podvodnem predoru je bil eden naših najljubših delov obiska v Loro parku. Prav strah zbujajoče je, ko se sprehodiš skozi tunel, nad tabo pa plava morski pes.

Splošna ocena:

Resnično en najbolj osupljivih ZOO parkov, kar sem jih obiskala in zagotovo je bil vreden denarja, ki smo ga plačali za vstopnino. Fantastično doživetje.

Cena vstopnice:

  • 37 € za odrasle;
  • Brina je imela brezplačen vstop.

Spletna stran: https://www.loroparque.com/index.php/en/

Špela #napoti priporoča.

Tenerifi

Pa smo se vrnili… Tja, kjer nam lani, točno pred enim letom, ni bilo usojeno in smo se morali predčasno vrniti domov. Na Tenerife. Na predbožične Tenerife. Kako je bilo letos? Predvsem pa – kaj smo počeli na »otoku večne pomladi«, v tokratni različici Tenerifov.

Po nekajurnem letu smo pristali na sončnih Tenerifih. To pot smo namreč leteli Graz – Müchen – Tenerifi (jug). V Münchnu smo (za tja in tudi za nazaj) čakali okoli pol ure, ravno toliko, da smo zamenjali ‘gate’. Letališče Graz je bila odlična izbira, saj je majhno letališče (mislim, da ga lahko primerjam z letališčem Jožeta Pučnika) in tako smo tudi relativno blizu parkirali avto, na letališču ni bilo nobene gneče.

Teferifi so vulkanski otok, zato je njegova pokrajina zelo razgibana. Od najvišje gore v Španiji (El Teide 3718 m), z borovci poraščeni gozdovi pa vse do čudovitih peščenih plaž. Poleg tega pa je otok največji in zagotovo tudi najbolj turističen od vseh sedmih Kanarskih otokov.

Kaj početi na Tenerifih? Če boste želeli otok malce raziskati priporočam najem avta.

Rent a car

Torej, če ste bolj popotniške sorte, najemite avto za ves čas bivanja na otoku, saj je najem res ugoden. Za osem dni pride okoli 100 €, v kar je vključeno tudi maksimalno zavarovanje in otroški sedež. Cestnin ni, gorivo pa je občutno cenejše kot pri nas.

Ceste so lepo urejene (zares lepo asfaltirane, po možnosti povsem na sveže), običajno na njih tudi ni velike gneče.

Teide nacionalni park in Vulkan El Teide

Velik del otoka (osrednji del) je nacionalni park Parque nacional del Teide, ki je bil leta 2007 uvrščen na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Vulkan Teide že dolgo ni več delujoč, je pa s skoraj 4000m nadmorske višine najvišji vrh v Španiji in tretji najvišji vulkan na svetu. Nanj se je možno povzpeti z gondolo. A mi smo se temu odrekli, ker je bila nepopisna gneča. No, in četudi se ne povzpnete na vulkan, je že sam nacionalni park nepozabno doživetje. Ovinkaste ceste in kamnita pokrajina.

Čudovite, dolge plaže

Za vse tiste, ki si počitnice predstavljate kot poležavanje na plaži. Tam so ene najlepših v Evropi in jih najdemo po celem otoku. Nekatere s svojim naravno črnim peskom, večina pa umetnih. Pesek so namreč navozili od drugod, bodisi iz drugih delov otoka ali pa Sahare. Večina najlepših plaž je na jugu Tenerifov: Playa Del Duque, Playa Fanabe in druge. Na severu Tenerifov pa lahko najdete Playa Las Terecitas, čudovito plažo z zlatim peskom iz Sahare. Naziv najbolj znane plaže pa pripada tisti na jugu otoka – Playa Las Americas, ki je sestavljena iz več manjših zalivov, ki so umetno narejeni z valobrani. Valovi se tu umirijo, voda pa je prijetno topla za kopanje. So pa na plažah, vsaj tistih polnih turistov, (večinoma) temnopolti prodajalci kitajske šare. Ponujajo vam vse od ur, očal, torbic in ‘dekic’ za na plažo.

Na plažah, ki so čiste, so ležalniki in senčnike, po cenah, ki so odvisne od turistične obiskanosti plaže. In prav plaže predstavljajo pravo igralnico za otroke. Naša Brina je lahko ure in ure ustvarjala in gradila gradove, potičke,…

Sprehajalne poti in otroška igrišča

So praktično na vsakem koraku. Neglede, kje ste nastanjeni, v katerokoli kraj boste prišli, boste tam našli igrala za otroke. Vsa so lepo urejena.

Odlična kulinarika

Zaradi ugodne klime v Španiji pridelujejo veliko vrst zelenje in sadja. Poleg tega pa v svoje tipične jedi vključujejo tudi morsko hrano. Če obiščeš Kanarske oziroma na sploh Španijo, si pač morate privoščiti njihove specialitete kot je španska rižota paella, španski tapasi,…

Loro park

Če ste ljubitelji živalskih vrtov (tako kot jaz), potem morate obiskati Loro park, ki se nahaja na severnem delu otoka. Več o njem pa prihodnji teden.

Špela #napoti

Srečno novo leto 2019

Leto 2018 se je izteklo. Upam, da ste dosegli zastavljene cilje, izpolnili želje in sanje. Zdaj se odpira novo poglavje v knjigi časa. Naslov tega poglavja je Leto 2019. Listi tega poglavja so še nepopisani. Popišite jih z novimi sanjami, željami in cilji. Na poti do njih pa prehodite poti, ki vodijo v nove kraje, kjer boste doživeli veliko lepega in spoznali pozitivne ljudi.

Vse dobro v novem letu 2019,

Špela #napoti

Vesel božič, srečen božič

Drage moje prijateljice, prijatelji, bralke in bralci Na poti ter vsi sledilci #napoti!

Želim vam srečen, miren, a hkrati vesel in razigran božič in blagoslovljene praznike.

Vaša Špela #napoti

Veseli december – praznične zanimivosti

Pred dnevi sem v službi dobila PR sporočilo (sporočilo za javnost) Lekarniške zbornice, kjer so med drugim zapisali, da se Slovenci v prazničnem decembru zredimo povprečno za dva kilograma, saj pojemo veliko več nezdrave hrane, sladkorja in popijemo več alkohola. No, in to mi je dalo misliti, da sem na spletu poiskala nekaj dejstev in zanimivosti o veselem decembru, mesecu, ki ga kljub mrazu, obožujem, in se pri tem zelo zabavala. Naj povem, da sem večina teh podatkov našla na spletni strani SURSa (Statističnega urada).

V Sloveniji živi okoli dva milijona ljudi, ki imajo 118.491 različnih priimkov. No, in nekateri od njih so povezani z zimo in decembrskimi prazniki.

3370 Božič

195 Mraz

121 Božiček

112 Kepa

56 Zima

V Sloveniji pa živi tudi 2549 žensk, ki jim je ime Jelka in 1440 moških z imenom Silvester (ali krajša različica Silvo) ter 673 ženski, ki so jim nadali ime Silvestra ali krajše Silva. Ena od njih je tudi moja draga tašča. Po podatkih SURSa pa naj bi v Sloveniji živelo tudi 74 Miklavžev.

In ko smo ravno pri ljudjeh… A ste vedeli, da ima 1. januarja rojstni dan največ Slovencev (7.670), 31. december pa najmanj (4.695). Vzrok je v tem, da so pred desetletji (do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja) otroke, ki so bili rojeni ob koncu decembra, uradno vpisali rojstni dan 1. januarja, saj so šli lahko v šolo leto kasneje, fantje pa tudi pozneje služit vojaški rok. Šele po letu 1970 se je število tistih, ki so se rojevali na 1. januar, in tistih, ki so se rojevali dan prej, približno izenačilo.

Še ena zanimivost. Drugi najpogostejši rojstni dan je 1. oktober, torej devet mesecev po novem letu.

December postaja tudi sinonim za praznične nakupe, kar potrjuje tudi statistika. Pri prednovoletnih nakupih smo čedalje bolj razsipni. In kaj Slovenci najraje kupujemo? Elektronske in gospodinjske naprave, kozmetične izdelke, igrače, nakit,…

V mesecu praznovanj in obdarovanj pa se poveča tudi obisk praznično okrašenih mestnih središč. In še posebno privlačna je v tem času Ljubljana. Najbolj »IN« pa je letos po mojem mnenju obiskati Koper in si ga ogledati v vsej svoji praznični veličini.

Božično fotografiranje

Božični čas je zame najlepši čas v letu, odkar imamo Brino, pa je dobil še bolj poseben pečat. No, in kot sem že zapisala v blogu Božični outfit, je božič čas, ko se tradicionalno na večerji zbere vsa družina, se obdarujemo, predvsem pa ne pozabimo na tiste drobne pozornosti.

Del tradicije pa je postalo tudi božično fotografiranje naše Brine. Vsako leto najprej kupim božično outfit, to je božična oblekica, katera seveda vključuje tudi kapico. Prvo leto sem tekala po trgovinah in jo mrzlično iskala, zdaj pa so me izkušnje pripeljale do tega, da najprej zavijem v H&M. In ne, tudi letos me tam niso razočarali.

No, in potem pride na vrsto božično fotografiranje. Pretekla dva božiča sem za te fotografije poskrbela kar sama in sem Brino doma postavila pred božično drevo.

Letos pa sva se na božično fotografiranje odpravili kar v foto studio – v Foto Pauli na Trubarjevi v Ljubljani. Prijazna fotografinja je postavila tri ljubke božične scene, za Brino pa je imela pripravljene tudi različne rekvizite. Brina je z veseljem pozirala in se prav prisrčno vživela v vlogo male manekenke.

Iz teh božičnih fotografij potem vsako leto naredim novoletne voščilnice, ki jih že od malega (še vedno) po klasični pošti pošiljam vsem prijateljem in sorodnikom.

Še morda ena ideja, če si želite svoje otroke božično fotografirati in ne želite za fotografiranje zapravljati denarja. V Supernovi na Rudniku imajo v prvem nadstropju postavljeno ljubko božično sceno namenjeno prav fotografiranju.

Ja, čeprav božična evforija vsako leto čisto prehitro mine, nam ostanejo lepi spomini.

Gostilna Skaručna

Ste gurmani? Torej resnično radi dobro jeste? Razmišljate o druženju s prijatelji ob dobri hrani? Potem je gostilna Skaručna pravi naslov za vas. Skaručna namreč ni tipična gostilna, kamor prideš nekaj na hitro pojesti, pač pa je prostor za druženje ob izbrani hrani. Tam – v domačem, lahko bi rekla že kar – v precej retro ambientu, doživiš kulinarično doživetje. Brez težav bi ga opisala tudi kot retro gurmanska pojedina.

Najprej smo se ustavili pri šanku, kjer so me prevevali mešani občutki. Tehtala sem: na eni strani sloves, ki ga ima gostilna pod Šmarno goro z več kot štirideset letno tradicijo in na drugi ta retro stil. Pri šanku namreč niso bile lično zložene steklenice pijač in zloščeni kozarci, pač pa –  ne boste verjeli – številčna kolekcija vinilnih plošč, ki so se predvajale na gramofonu nad šankom. Tudi na okoliških policah so bili postavljeni “spominki” gostov, polno starin, knjig, in družinskih fotografij, kjer prah ni bil najbrž še nikoli pobrisan.

Za dobrodošlico so nas pogostili z medenim pivom, pelinkovcem in sladkim likerjem ter pozdravom iz kuhinje – košček kruha na katerem so bili ocvirki in čebula.

Ko smo se posedli za mizo, je že kmalu sledila predjed oziroma več njih. Naj povem, da je bil v naši družbi tudi vegetarijanec in zanj prilagojen jedilnik.

Predjedi:

  • goveji jezik z oljčnim oljem, česnom in sirom iz ovčjega in kozjega mleka;
  • žolca zabeljena z bučnim oljem;
  • malo bolj pikanten liptaver;
  • skuta z zelišči, gorčičnimi semeni in oljčnim oljem;
  • pesa pred gostom zabeljena z oljčnim oljem, sirom iz ovčjega in kozjega mleka in s črnim poprom podrobljena (za vegetarijanca).

Pa seveda ne smem pozabiti na domači, sveže pečen kruh, ki je hrustal pod zobmi.

Prispela je juha, pravzaprav juhi. Poleg goveje, še špinačna juha.

Nato pa “polenta” skuhana na mehko, zamešana s skuto, kislo smetano in kajmakom ter hrustljavo zapečena v krušni peči.

Četrti hod: postrv iz Bohinjske Bele, oparjena in prekajena, s hrenom. Priznam, tako slastne sladkovodne ribe še nisem jedla.

Peti hod:

  • krača;
  • praženi krompir;
  • solati: zelena solata z bučnim oljem in radič z oljčnim oljem.

Šesti hod:

  • roast beef;
  • krompir v oblicah;
  • na oljčnem olju  prepražena špinača, zabeljena s sirom iz ovčjega in kozjega mleka ter razžvrkljanim jajcem v kuhani smetani (za vegetarijanca).

In ko smo bili že do grla siti, je sledila še sladica, in sicer jabolčna pogača iz krušne peči.

Nekaj je zagotovo dejstvo – iz gostilne sigurno ne boste odšli lačni. Je pa res, da si morate za takšno kulinarično doživetje vzeti dovolj časa, vsaj osem ur.

Doživetje, ki ga bo treba še kdaj ponoviti, z dobro družbo, kot je bila tokrat.

Lokacija: Gostilna Skaručna, Skaručna 20, 1217 Vodice

Več informacij in cenik menijev – najdete na njihovi spletni strani: https://skarucna.si/

Diagnoza: vnetje ušesa

Opozorilo! Ta objava na blogu lahko vsebuje fotografije, ki niso najbolj prijazne vašemu očesu oziroma jih ne more prenesti vsak želodec.

Pa smo preboleli. Našo prvo, takšno čisto pravo resnejšo bolezen. Naša Brina je tako pri dveh letih in štirih mescih prvič dobila antibiotik. V njeni zdravstveni kartoteki pa se je zabeležila diagnoza: vnetje ušesa.

Vse se je začelo pred dnevi, ko sem jo zvečer, tako kot običajno, dala v posteljo, a se je po slabi uri zbudila, neutolažljivo jokala in nikakor je nisem mogla pomiriti. Potem sem ugotovila še, da ima vročino. Sledila je prva neprespana noč. Vnetje ušes namreč zelo boli, zato lahko otroku lajšamo bolečino tako, da mu dajemo priporočljivo dozo paracetamola. Mi smo imeli še to smolo, da je bil, preden smo lahko obiskali našo pediatrinjo, vmes še vikend. Da smo vsaj malo spali, sem tako Brini zbijala vročino in blažila bolečino s sirupom Calpol, ki ga imam na zalogi še od našega prvega potovanja, ravno za takšne primere, kot je bilo tokrat.

Calpol vsebuje paracetamol in je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature, lajšanje simptomov pri bolečinskih stanjih vnetnega izvora (bolečine v žrelu) in lajšanje blagih do zmernih bolečin (npr. glavobol, zobobol, migrena). Vzeli smo ga štirikrat na dan (no, pravzaprav dvakrat na noč), vmes pa so mogle miniti štiri ure.

Poleg sirupa, pa je Brini zelo pomagalo, da je spala oziroma imela glavo/uho na (toplem) termoforu. Priporočam, da kupite takšnega, ki se ga ‘skrije’ kar v ježka oziroma kakšen drug lik, saj je to za otroke zelo atraktivno. Brina ježka nadvse obožuje.

Končno smo obiskali oziroma dočakali pediatrinjo.

Vnetje ušesa se zdravi z antibiotiki, kapljicami za nos in protibolečinskimi zdravili. Mi smo dobili Amoksiklav, antibiotik v sirupu, ki ga je v lekarni pred izdajo pripravila farmacevtka, ki me je opozorila, da ga moramo hraniti v hladilniku.

Bolečina zaradi vnetja ušes je ena hujših bolečin. Nastane pa zaradi pritiska, ki ga povzroča izcedek, nakopičen v srednjem ušesu, ki nima kam odtekati. Pogosto se zgodi, da bobnič zaradi pritiska poči. Takrat iz ušesa potem priteče sluz oziroma gnoj. To izgleda nekako takole…

In kako lahko prepoznate, da ima vaš otrok vnetje ušesa? Tu je nekaj najbolj tipičnih znakov, jaz sem jih opazila tudi pri naš Brini:

  • bila je razdražljiva;
  • veliko in pogosto je jokala;
  • imela je povišano telesno temperaturo, okoli 38,5 °C;
  • splošno slabo počutje;
  • nespečnost;
  • bruhanje in driska;
  • slabše je slišala;
  • pogosto se je vlekla za ušesa ali pa si ju je pokrivala z dlanmi;
  • izcedek iz ušesa – saj ji je počil bobnič.

5 razlogov zakaj za počitnice izbrati križarjenje

Razmišljate, kam na naslednje počitnice? Križarjenje po Sredozemlju je zagotovo odlična izbira.

1. Brez stresa

Prednost križarjenja je zagotovo to, da si nastanjen v ‘hotelu’, ki obpluje določena obmorska mesta in tako vam ni potrebno skrbeti, kje boste potovali in panično pakirati kovčke, ker nenehno menjate lokacije.

Na ladji so vsi obroki vključeni v ceno, tako da ko vam zakruli v želodcu, veste, kam se morate odpraviti. In to ne glede na uro. Do poznih večernih ur se lahko prehranjujete v samopostrežnem bifeju, kjer so vam na voljo različne pregrehe, sadje, sendviči, pice in še kaj.

Boste pa morda, če ste takšen tip človeka, pod stresom, ko boste prišli iz križarjenja domov in stopili na tehtnico.

2. V enem tednu si ogledate številne znamenitosti

»Križarka je tako ogromen hotelski kompleks na vodi, ki obpluje določena obmorska mesta. Vi pa se lahko sami odločite, ali boste v teh mestih izstopili in si jih ogledali ali pa boste ostali na ladji. V relativno kratkem času vidite lahko veliko, saj ste vsak dan v drugem mestu.«

Pravzaprav bi lahko rekla, da je dopust na križarki namenjen vsem, tistim bolj avanturističnega značaja ali zelo lenobnega. Ladja namreč obpluje v naprej določene kraje, kjer se za nekaj ur ustavi v pristanišču, na vas pa je, ali si boste mesto ogledali, ali boste ostali in lenarili na ladji. Vsak dan namreč v sobo dobite t. i. ladijski dnevnik (ladijski časopis), kjer je zapisano – kdaj in v katerem mestu boste naslednji dan, katere so lokalne znamenitosti, itd.

3. Animacija za vso družino

Ponudba aktivnosti je tako pestra, da bi bili lahko brez problema cel teden samo na ladji, pa bi se vsi odlično zabavali. Mladi in stari, pa naj gre za majhne otroke (kot je naša Brina) ali pa stare starše (kot sta moja tašča in tast). Takšno dopustovanje je odlična rešitev za medgeneracijske počitnice.

»Na ladji se vedno dogaja in je poskrbljeno za vse generacije. V teatru na ladji so vsak večer predstave, tisti s hazardersko žilico lahko svojo srečo preizkusite v casinoju. Ladja ima aqua park na prostem, povezan z adrenalinskim parkom, notranji in zunanji bazen. Ker smo imeli večino časa na križarjenju slabo vreme in smo tako potniki ostajali na ladji, je bila tam neznosna gneča. Najmlajši pa pridejo na svoj račun v otroškem kotički, kjer so glavna atrakcija Lego kocke, gora njih. Pravzaprav je za vse otroke dobro poskrbljeno, animatorji skrbijo za pester program, imajo pa tudi organizirano brezplačno varstvo. Poleg tega je na ladji še fitnes, bowling, nočni klubi, kino, simulator F1, košarkarsko/nogometno igrišče, itd.«

4. Luksuz

Večina križark, ki pluje po Sredozemlju, so primerljive s hoteli višje kategorije. Brez problema lahko zapišem, da je križarka luksuzni, plavajoči hotel. Že samo pogled na križarko, kot je bila naša MSC Meraviglia, je osupljiv. Ladja pa ni atraktivna samo na zunaj, pač pa ima prestižno podobo tudi njena notranjost.

Na MSC Meraviglia je »srce ladje osrednji prostor, ki ga sestavljajo avla, dvonadstropna ‘promenada’ in stopnišče, narejeno iz Swarovski kristalov, polno stekla in ogledal. V praktično vsakem nadstropju je dizajnersko dovršen tematski bari in tako zagotovo najdeš svoj najljubši kotiček za posedanje, pitje kavice, srkanje vina, koktajla, ali pa preprosto ‘čiliranje’ in uživanje ob dobri knjigi.«

Sobe so moderne in jih brez težav lahko primerjamo s hotelskimi. Pri nas so jih pospravili dvakrat na dan, vse je bilo čisto, osebje zelo prijazno in ustrežljivo.

5. Cena

In na koncu še cena. Mislim, da se pravzaprav vse počitnice začnejo in končajo pri ceni. Ali si jih lahko privoščimo ali ne?! Če so bile takšne počitnice včasih ‘rezervirane’ za bogataše, danes temu ni več tako.

Cene križarjenja so sicer zelo različne, odvisno od termina, destinacije, števila dni, tipa sobe, itd. Je pa zagotovo, da so takšne počitnice cenejše v zimskem času. Osemdnevno križarjenje po Sredozemlju boste dobili že za okoli 500 evrov.

Če vas zanima, kako smo Jurgliči počitnice preživeli na križarjenju po zahodnem Sredozemlju, na ladji Meraviglia, sta tu še obe povezavi:

Križarjenje po zahodnem Sredozemlju

Križarjenje z Meraviglio smo začeli (in tudi končali) v Genovi. Na ladji MSC Meraviglia, s katero smo odkrivali najlepša mesta zahodnega Sredozemlja, smo bili osem dni. V tem času pa je bilo predvideno, da bomo obiskali večno mesto Rim, »mafijsko« Sicilijo oziroma natančneje njeno glavno mesto Palermo, na Sardinijo, ki slovi po čudovitih plažah, mesto Cagliari, Palmo de Mallorco, Valencio, tretje največje mesto v Španiji in Marseille, ki je največje francosko komercialno pristanišče. Še to, tokrat smo potovali s turistično agencijo Kompas.

A glej ga zlomka, tudi tokrat ni šlo vse po planu. In ne, tokrat nisem imela prstov vmes. Zagodlo nam je vreme. Zaradi visokih valov, vetra in močnih nalivov je tako žal odpadel ogled mesta Rim, saj se v pristanišču Civitavecchia, ki je od Rima oddaljeno približno 80 km, nismo mogli privezati. Dan smo bili tako primorani preživeti na ladji. A to nam ni pokvarilo razpoloženja, Jurgliči smo raziskovali in odkrivali, kaj vse nam ponuja ladja.

Sicilija, Palermo

Pot nas je nato vodila naprej na Sicilijo, v Palermo. Mesto, ki ima nekoliko zlovešč sloves, saj velja za središče znamenite sicilijanske mafije. Nas je mesto povsem očaralo, predvsem s svojo barvitostjo, sredozemsko atmosfero in mestnim utripom.

V pristanišču smo kupili karte za vlakec, ki nas je popeljal po mestu, del poti pa smo tudi prehodili in si tako ogledali nekatere večje znamenitosti.

Sardinija, Cagliari

V torek smo se ustavili v Cagliariju, ki se nahaja na južnem delu Sardinije in je zgodovinsko zelo bogat kraj. Pritegnil me je podatek, da prebivalci tu živijo najdlje na svetu. Ne, ne zaradi hrane, ne zaradi podnebja, pač pa zaradi njihove družabnosti. Tako ni prav nič nenavadnega, če v mestu srečate 100-letnika.

Mi smo se peš odpravili na voden ogled mesta in se sprehodili do Cattedrale di Santa Maria in terase Bastione San Remy, od koder je čudovit razgled na mesto.

Palma de Mallorca

Čeprav Palma de Mallorca slovi po soncu, je nas tudi tu pričakalo ekstremno slabo vreme, tako da se nismo odločili za ogled mesta. Dan na ladji smo izkoristili za lenarjenje, pokukali smo na bazen, kjer je bila takšna gneča, da se ni dalo niti premikati. Večer pa je bil v znamenju Halloween zabave, tako da smo imeli dovolj časa, da smo se pripravili.

Valencija

No, nas je pa s soncem obsijana pričakala Valencija. Mesto sem v preteklosti sicer že obiskala in me tudi tokrat ni pustil ravnodušne. Voden ogled smo začeli z avtobusnim in lokalnim turističnim vodnikom Vitom, ki je po Hrvat. Center mesta se nahaja okoli 3 kilometre od obale. Tam pa smo si ogledali številne znamenitosti. Ena izmed bolj atraktivnih stvari je ‘osušeni’ rečni kanal, kjer številni najdejo svoj kotiček za rekreacijo. Znamenitost, ki pa je v Valenciji zagotovo ne smete prezreti, je Mesto umetnosti in znanosti. Moderne zgradbe, ki so zagotovo simbol mesta, so delo svetovno znanega arhitekta Santiaga Calatrave, ki se je rodil prav v Valenciji.

Marseille

Do centa mesta smo se odpeljali z avtobusom, cca. 20 minut vožnje. Tam pa me je takoj ‘kupil’ Marseille eye – orjaško panoramsko kolo. Vožnja z njim traja osem minut in tam res vidiš, kako ogromno je zares mesto (drugo največje mesto v Franciji).

Nad mestom, na hribu se nahaja cerkev Notre Dame de la Garde – naša Gospa zaščitnica mornarjev, ki je mi žal nismo obiskali, saj smo čas, ki smo ga imeli tam raje izkoristili za ležerno potepanje po ulicah.

No, in če potegnem črto, lahko brez težav rečem, da je križarjenje dopustovanje, ki ga ne morem primerjati z nobenimi drugimi počitnicami do sedaj. Prednost je zagotovo, da veliko vidiš, saj si vsak dan v drugem kraju, a to je hkrati tudi slabost, saj ves čas hitiš in vsa mesta, ki jih obiščeš, vidiš zelo površno.

Smo bili pa navdušeni nad samim bivanjem na križarki. Sobo so nam pospravili dvakrat na dan, vse je bilo čisto, osebje zelo prijazno in ustrežljivo, hrana raznolika in za vse okuse. Ponudba aktivnosti pa je bila tako pestra, da bi bili lahko brez problema cel teden samo na ladji.

Jurgliči smo tako prevzeti nad takšnim dopustom, da že kujemo načrte za naslednje križarjenje, da bomo spet z ladjo na poti.