Debeluška

Draga jesen, spet si preplavila našo prestolnico. Razbeljen beton se je ohladil, soparo je zamenjala jutranja megla. Dolgi, sončni dnevi postajajo vse krajši, bolj oblačni in deževni, rokavi pa vse daljši, poletne bluzice so prekrile jakne.

Je pa jesen tudi čas, ko jaz večino aktivnosti na prostem, zamenjam za miganje v dvoranah, fitnesih. Čeprav mi ta letni čas ni niti malo po godu, je pa dejstvo, da je to čas, ko sem dejansko najbolj športno aktivna.

Sebe jaz rada sicer opišem kot kampanjsko športnico. Zakaj? Ker se telesni vadbi, največ (vsaj v zadnjih dveh letih – odkar imam Brino) posvečam jeseni in pozimi. Spomladi in poleti na športno aktivnost kar malo pozabim. Običajno sem v toplejših mesecih ves čas v nekem ‘pogonu’, tu mislim predvsem, da avto zamenjam za kolo, več se gibam v naravi, z Brino se odpravim na igrišče. In potem pozabim, se mi ne da, imam druge prioritete ali pa zgolj iz rokava potegnem tisti, najbolj uporaben izgovor, da nimam časa za trening. Recite kar hočete, ampak, a ni bolj luštno iti zvečer s prijatelji na en aperol, kot pa švicat v fitnes?!

Ja, jeseni se pa očitno vse poklopi in spet je čas za telovadbo. Najbrž sem že kdaj, v kakšnem blogu, zapisala, da sem se med nosečnostjo zredila za slabih 20 kilogramov in po porodu mi ji je ostalo še 10 do teže, ki sem jo imela, predno sem zanosila. Ne rečem, da sem imela takrat popolno postavo, sem bila pa recimo (vsaj približno) zadovoljna in sem se dobro počutila v svojem telesu.

Iskreno, s 63 kg sem se počutila debelo in neprivlačno. Telovadit sem tako začela že kmalu (če se prav spomnim – mesec dni po porodu). Aja, še to – vsi so mi govorili, da bodo šli kilogrami, ko bom dojila, sami dol, no, meni ni šlo nič samo dol. Za vsak gram sem se pošteno namatrala. Delno sem prilagodila tudi hrano. O LCHF dieti in zdravih sladicah in zajtrkih sem se tu že razpisala.

Pet kilogramov sem tako dokaj hitro izgubila, z zadnjimi petimi pa nisem mogla nikakor opraviti tako zlahka. Oklenila sem se treh stvari:

1. KVIHTARNICA: Pri mojem boju s kilogrami so mi ‘pomagali’ v Kvihtarnici. Pomagali v smislu, da lahko tja prihajam z Brino. Ko je bila mala še manjša, je ta čas, ko sem jaz telovadila, spala v vozičku, kasneje, ko je shodila pa se je oziroma se še igra v kakšnem kotu, da ne moti ostalih, jaz pa jo imam ves čas pod nadzorom. Poleg tega mi je dekle, ki tam redno trenira, prijazno pokazala nekaj vaj, ki jih delam še danes. Lara, hvala!

2. FORMA X: To je vadba, ki traja 20 minut. Sam trening pa izgleda nekako takole: oblečeš se v bombažno majico in pajkice, čez njih pa ti trener/ka obleče posebno obleko, opremljeno z elektrodami (tehnologija EMS – elektro mišična stimulacija). Nato pa pod nadzorom trenerja izvajaš različne vaje, sestavljene glede na tvoje cilje. Trenerka Gea je zakon!

3. JOGA: Na enem od naših dopustov na Kanarskih, sem bolj za hec obiskala uro joge, ki so jo imeli v hotelskem programu vodenih vadb. Ta me je prevzela, pravzaprav tako zelo, da sem se jo potem še kdaj pa kdaj lotila kar doma, obvezno pa na vsakih počitnicah. No, zdaj sem se odločila, da jo bom obiskovala tudi v Ljubljani. Več podrobnosti o njej, zakaj me je prepričala, kam hodim na vadbo, vam bom napisala v eni od prihodnjih objav.

Je pa še nekaj dejstvo – brez muje se še čevelj ne obuje. Potrebna je vztrajnost. In potem imaš spet 53 kilogramov.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *