Krst 2.del

Brinin krst

Potem, ko je kocka padla in smo sprejeli odločitev, da bomo Brino krstili, sem najprej začela mrzlično iskati ‘primerno’ lokacijo. Po mojem prepričanju je namreč morala imeti cerkev neko simboliko in tako sem se odločila, da obred poteka v cerkvi Rakovnik v Ljubljani, ki ima prav poseben pomen za našo družino. Velik poudarek pa nisem dala le izbiri lokacije, pač pa tudi datumu krsta, kajti ni bila ‘dobra’ katerakoli nedelja, spet sem iskala globi pomen. Ja, vem – kaj si mislite – mater kompliciraš. [smeh] Za datum sem tako izbrala 25.6. – državni praznik, dan državnosti.

Seveda sem si za priprave na krst vzela kar precej časa, saj sem želela, da bo vse izgledalo točno tako – kot sem si zamislila… V eni od objav na blogu, sem že pisala o tem kako sem šla na lov za mojo obleko. Na koncu sem (spet) izbrala blagovno znamko Fracomina, vendar sem obleko odnesla še k šivilji (za moj okus je bila prekratka), ki jo je podaljšala. Brino sem oblekla v snežno belo oblekico, ki sem jo kupila v Baby Centru, nogavičke v H&M in lakaste čeveljce v Okaïdi.

Od doma smo se odpravili še nekaj minut pred predvidenim odhodom, ampak ni šlo brez zapletov. Ne, tudi pri nas ne gre brez tega. [smeh] Po nekaj minutah vožnje, sem namreč ugotovila, da sem pozabila krstno svečo in prtiček, zato smo se morali vrniti domov, a na srečo smo kljub temu v cerkev prišli pravočasno.

Mnogi starši radi s krstom pohitijo, ker ga manjši dojenčki običajno kar prespijo, čim so ‘ti dojenčki’ malo večji, pa v cerkvi težje (v tišini) prenašajo čakanje na krst. In še nekaj…Številni se tudi raje odločijo, da krst poteka brez maše (krst je tako možen med mašo ali pa samostojno) in potem je obred bistveno krajši. No, čeprav sem tudi sama nekajkrat vseeno pomislila, da bi lahko naša Brina ‘sprocesirala’ kak jokajoči napad sredi maše, sem se na koncu vseeno odločila, da bo obred potekal med njo.

Mala je bila ves čas pridna. Bila je namreč naspana in posledično izredno dobre volje/nasmejana. Naj povem, da smo za njenega botra izbrali Darkovega brata Uroša, za krstno pričo pa mojo prijateljico Katarino. Med samim krstom je bila sicer malo začudena, a se ni preveč vznemirjala niti, ko jo je župnik oblil s krstno vodo. Vse je tako potekalo v prijetnem vzdušju, da smo bili vsi ob pogledu na Brino prav blaženi.

In kako pravzaprav izgleda obred?

Pri krstu smo najprej (starša, boter in priča) izrazili željo, da bo Brina krščena. Sledilo je glavno dejanje krsta, ko je župnik Brino (trikrat) oblil z vodo in zraven izgovarjal besede: “Brina, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.” Po oblivanju s krstno vodo je sledilo maziljenje s sveto krizmo. Nato je prejela belo oblačilo (prtiček), ki simbolično pomeni, da je postala nov človek in da je očiščena madeža izvirnega greha. Sledil je še prižig krstne sveče, župnik je potem Brino še pokrižal, za njim pa smo jo še mi.

No, verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati tudi, da smo tako med samim obredom, predvsem pa po končani maši imeli pravo ‘foto seanso’. Najprej v, potem pa še pred cerkvijo. Vsi smo si namreč želeli slikati s krščenko.

Preostanek dneva smo nato preživeli (čeprav nam je ponagajalo vreme) v gostišču ob Ljubljanici, kjer smo se med drugim posladkali tudi z Brinino prvo torto.

Družinsko slavje pa smo za piko na i začinili še z izletom po Ljubljanici (ladjico). Na naše veliko začudenje se Brina vožnje ni prav nič bala, prav nasprotno, zelo je uživala in veselo mahala ljudem na bregu. Aja, in jaz ne bi bila jaz oziroma ‘taprava’ mami blogerka, če ne bi naredila en kup slik, tokrat sem si dala duška. [smeh].

Res nepozabno!

Krst 1.del

Priprave na krst (teoretičen del)

Brino bomo krstili! Tako sem se že kmalu po njenem rojstvu odločila, pa čeprav sama nisem krščena, in ne to ni bila Darkova želja, niti želja mojih staršev ali pa celo od tašče, ampak je bila to prvovrstno moja želja. Moja.

Za mnoge je krst samoumeven, za druge ne in so mnenja, da se bo o tem odločil otrok sam. Jaz mislim, da je krst lep družinski dogodek, ki otroku prav gotovo ne more škoditi, poleg tega pa – čeprav je zapisano z Ustavo (7. člen – ločitev države od verskih skupnosti) – ne moremo mimo dejstva, da so krščanski prazniki tudi državni, torej tudi jaz in moja družina živimo v tem duhu.

V tem času sem se o krstu veliko pogovarjala z različnimi ljudmi. Eni so me spodbujali, drugi so bili indiferentni, tretji pa so me zabodeno gledali in se glasno spraševali: »Brino boš dala krstiti? A jo sploh lahko – glede nato, da sama nisi?« Dajmo takoj razjasniti… Ja, vsak otrok ima pravico biti krščen!

No, ampak tu vam ne želim pametovati in filozofirati ali otroka krstiti ali ne, pač pa želim za tiste, ki vam je to področje nepoznano (pa si tako kot jaz želite otroka krstiti) dati kakšen nasvet oziroma informacijo – kaj potrebujete za krst in kako ga urediti. Torej ta blog priporočam v branje – tistim, ki boste botri ali pa starši krščenega otroka.

Za otrokov krst je najprej potrebno najti cerkev (običajno je to tista, ki je najbližja vašemu domu, no, vsaj tako mi je razložil ‘naš’ župnik) – lahko pa se dogovorite drugače in najdete vam ljubo cerkev ter tam potrkate na vrata župnišča. Dandanes se je mogoče vse potrebno dogovoriti tudi po telefonu, je pa seveda veliko odvisno od župnika.

Na spletu sem našla različne zapise/forume o pripravah na krst. Nekje potekajo te priprave po več ur, celo po več dni, spet drugje pa je to samo kratek obisk pri župniku. To se pač razlikuje od cerkve do cerkve oziroma od župnika do župnika.

Pri nas smo imeli enourni sestanek, kjer nam (nama z Darkom in še petim drugim staršem) je župnik podal osnovne informacije o krstu, podaril knjigo »Krst vašega otroka«, odgovoril na tisoč in eno (moje) vprašanje, si zapisal naše podatke (Brinine, moje, Darkove in Brininega botra), določili smo datum krsta in se poslovili ter si pomahali v pozdrav.

Kdo je torej lahko boter?

»Zakonik cerkvenega prava določa, naj bo boter ali botra samo eden, lahko pa sta eden in ena. Prav tako je določeno, da botra izbere krščenec sam ali njegovi starši. Izbrani mora biti sposoben in voljan opravljati to službo. Biti mora katoličan, ki je že bil pri obhajilu in birmi ter je star najmanj šestnajst let. Njegovo življenje mora biti zgledno in primerno nalogi, ki jo bo sprejel. Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti (npr. pravoslavne ali evangeličanske vere), ne more biti boter, lahko pa je skupaj s katoliškim botrom priča krsta.« (vir: dr. Nežič Julka, Krst vašega otroka)

Kaj še potrebujem za krst?

  • – krstno (belo) oblačilo
  • – bel prtiček
  • – krstno svečo

Krstna sveča simbolizira človekovo življenje – ko prvič zagori, se zdi kot da je oživela, podobno kot človek ob rojstvu, goreča sveča je čedalje manjša, neizbežno se bliža, da bo pogorela/koncu, tako kot je človek vsak dan bliže smrti.

Tisti, ki ste iz Ljubljane, lahko te stvari (svečo in prtiček) kupite v specializirani trgovini Zvon na Resljevi cesti.

Tako torej ‘izgleda’ teoretičen del krsta, kako pa je dejansko izgledal Brinin krst, pa vam več povem prihodnji teden. Se beremo v ponedeljek.