Stolček za hranjenje

Ko smo se januarja vrnili s Kanarskih otokov, sva z Darkom začela resneje razmišljati, da bo počasi potrebno Brini kupiti stolček za hranjenje, saj smo z uvajanjem goste hrane začeli že pred meseci, počasi pa je začela tudi samostojno sedeti. Podala sva se na lov. In tako kot pri otroškem vozičku sva vedela, da bova morala tudi tu izbrati takšnega, ki bo predstavljal najboljši skupek kompromisov.

Najbolj sem bila pozorna na praktičnost in varnost ter bolj kot na ceno, sem gledala na izgled. Všeč mi je modern dizajn, a ker je naše stanovanje relativno majhno, sva iskala stolček, ki bi se tako tudi lepo podal v prostor.

Med iskanjem tistega pravega sem naletela na zelo različne stolčke, ki so v teoriji obljubljali marsikaj. A nekaj je tisto, kar prenese papir oziroma teorija, drugo je praksa, zato sem s seboj na testiranje vzela še Brino. In tako kot za voziček, sem se tudi za stolček na koncu odločila za znamko Peg Perego, model Siesta. In zakaj se mi je zdel boljši od drugih?

Siesta je večnamenski stolček, predvsem pa mi je všeč, da lahko Brino (ko sedi v njem) povsem varno premikam po stanovanju. Zakaj mi je to tako pomembno? Ko pripravljam kosilo/večerjo, stolček pripeljem v kuhinjo in Brina me z veseljem opazuje kaj počnem, jaz pa jo imam pod nadzorom, kajti zdaj je že tako živahna in hitra, v kolikor jo pustim, da se prosto giblje po stanovanju, je zdaj tu, v naslednjem trenutku pa na drugem koncu stanovanja in mimogrede še kaj ušpiči. In tako združiva prijetno s koristnim.

Kolesa na stolčku so gumirana, a ne puščajo sledi na parketu, premikajo se le ob hkratnem pritisku na dva varovalna gumba – t.i. zavorni sistem Stop & Go. Na hrbtni stani naslonjala je mrežast žep, kamor največkrat pospravim slinček (Brina velikokrat jé tako lepo, da se slinček niti ne umaže). Sedežu, ki je mehak in oblazinjen z eko-usnjem, se lahko spreminja naklon (5 različnih položajev) in tako stolček za hranjenje postane udoben ležalnik. Mi ga sicer kot ležalnik ne uporabljamo prav pogosto (to je najverjetneje zelo uporabno za mlajše dojenčke) – saj v ta namen uporabljamo ležalnik BabyBjörn.

Mizico enostavno odstranim, všeč pa mi je tudi, da je sestavljena iz dveh pladnjev. Zgornjega, po hranjenju, preprosto odstranim in ga sperem pod tekočo vodo. Pomembno mi je tudi, da ima stolček počivalo za Brinine nogice (3 različni položaji) ter 5-točkovni varnostni pas, saj če Brine ne pripnem dobro, se 1, 2, 3 kar v sedežu postavi na noge.

In čeprav je stolček, ki sem ga izbrala v belo-sivo-črni kombinaciji, izredno občutljive barve, ga je povsem preprosto, enostavno in hitro očistiti. Ko Brina jé žemljico ali piškot, verjetno ne rabim posebej razlagati, da so drobtinice in ‘pocasti’ ostanki razmazani po celem stolčku. Običajno ga po hranjenju posesam in pobrišem z mokro krpo in to naredim tako spotoma, da mi ne vzame niti omembe vredno časa.

In kaj so slabosti stolčka Siesta:

  • težak za dvigovanje (ima okoli 10 kg);
  • zavzame precej prostora;
  • Brina ga bo lahko uporabljala le do 3. leta starosti;
  • cena ni ravno najbolj ugodna (stane okoli 200 €). 

Pa še ena primerjava… Pri starih starših za hranjenje uporabljamo tradicionalni, lesen, otroški stolček. Le-ta nima mizice zato ga lahko potisnem prav do mize, zavzame tudi precej manj prostora in ga bo Brina najverjetneje uporabljala precej dlje kot Siesto. A lesen stolček je neroden za prenašanje (skupaj z otrokom), predvsem pa je manj udoben za sedenje kot Siesta, zato ga uporabljamo zgolj, ko jo hranimo. V Siesti pa se Brina tudi igra, saj ji na mizico velikokrat zložim igrače in se tako zamoti, ko imam jaz druga opravila.

Ležalnik – gugalnik

Ležalniku – gugalniku oziroma otroškemu stolčku Balance Soft BabyBjörn sem že v enem od svojih blogov, ko sem pisala o uspavanju dojenčka – namenila nekaj vrstic. Tokrat sem se odločila, da mu posvetim celoten blog. Zakaj?

Opažam, da se mnogo mamic, ki imajo otročke, ki še ne znajo samostojno sedeti, hkrati pa ne ležijo več pri miru, težave – kje oziroma kam odložiti otročička medtem, ko same pospravljajo, kuhajo ali pa počno kaj tretjega. Konec koncev – ko gredo pod tuš. Ena od rešitev je seveda tako imenovani igralni center oziroma igralna podloga, vendar če je otrok tako živahen kot naša Brina, ki je pri miru samo takrat ko spi, je to nemogoče. Brina se namreč že od petega meseca plazi in če je nimam neprestano na očeh, jo znam kaj hitro najti tudi na drugem koncu dnevne sobe, za po vrhu vsega pa še točno tam, kjer bi si jo najmanj želela.

Ko je bila stara približno mesec dni, sva z Darkom kupila ležalnik – gugalnik BabyBjörn, torej ga zdaj uporabljamo že skoraj pet mesecev. Brini je guganje zabavno, hkrati pa nanjo deluje pomirjujoče in jo zaziblje v spanec.

Je povsem enostavno nastavljiv in Brine ne rabim vzeti iz stolčka, če želim spremeniti naklon, možni pa so štirje:

  • najvišji položaj – pri nas uporabljamo za hranjenje; Brino namreč počasi že uvajamo na gosto hrano;
  • srednji položaj – nastavim, kadar počiva, vendar še ne spi; takrat se še igra ali pa samo malo kuka naokoli;
  • najnižji položaj – je idealen za spanje; največkrat jo gugam kar z nogo in jo tako najlažje in najhitreje uspavam;
  • položaj za prenašanje/shranjevanje.

In zakaj sem izbrala ravno BabyBjörn? Problem, ki sem ga pred nakupom zaznala je, da je na trgu toliko različnih otroških stolčkov – gugalnikov in je težko ugotoviti, kateri je najboljši za otroka. Cenovni razpon je precej velik – od nekaj 10 evrov, pa tudi do nekaj 100 evrov. Kupite lahko tudi takšnega, ki je na baterije in se ne rabite vi truditi z guncanjem. Izbiri (za nas) najboljšega, ki bo kakovosten in varen, sem posvetila kar nekaj časa. Med drugim me je prepričalo, da je švedski proizvajalec stolček, ki dojenčku nudi pravilno podporo glavice in hrbta, razvil v sodelovanju s pediatri. Ker smo veliko na poti, mi je pomembno tudi, da se enostavno zloži, ne zavzame veliko prostora in ga lahko vzamemo povsod s seboj, pa še lahek je, saj tehta okoli 2 kilograma. Tkanina, ki je zračna in omogoča, da zrak kroži, zato otroku ni vroče, se pere v pralnem stroju na 40 stopinj. Na voljo pa je v različnih barvah, jaz sem se odločila za sivo – bež kombinacijo.

Aja pa še nekaj, da ne pozabim omeniti… pazite, da je otročiček, ki se že prekobaca v ‘kravce past’ – v njem vedno pripet, ker se lahko zgodi (nam se je), da otrok iz njega zdrsne, kot bi se spustil po toboganu. No, Brini na srečo ni bilo nič, v bistvu ji je bilo zelo zabavno, tako da je še kar nekajkrat poskusila zlesti iz njega, meni pa je, ko sem jo opazovala – kaj se dogaja, zastal dih in medtem, ko me je kar pognalo od tal in sem skočila do nje, mi je celo uspelo iz sebe spraviti prestrašen krik.

Slabost: Cena ni ravno najbolj ugodna – okoli 160 evrov.

Prednost: Enostavno se ga zloži in ko ga ne uporabljate, ga lahko pospravite na primer kar pod kavč. In ne samo to, lahko ga celo zložite (razstavljenega) v malo večji kovček, torej gre lahko z vami tudi na počitnice.

Moja splošna ocena: odlična investicija, vreden nakupa. Izdelek, ki mu jaz rečem ‘must have’.

P.S. Je odlična ideja za darilo prijateljici/prijatelju, ko dobijo novega družinskega člana.

________________________________________________________________

Mnenje o ležalniku – gugalniku je popolnoma in zgolj samo moje, blog namreč ni sponzoriran oziroma ne gre za prikrito oglaševanje, pač pa izključno za mojo empirično izkušnjo.