Pust z Brino

O tem, da je pust eden od mojih ljubših praznikov, sem že zapisala na blogu. A če sem se pretekla leta kot pustna šema zabavala s prijatelji ali pa ga preživela delovno z mikrofonom v roki, je zdaj pri Jurgličih dobil novo razsežnost. V maškare z dojenčico Brino.

Kostum zase bi brez problema lahko kupila za nekje 20, 30 evrov, a ga nisem. Raje sem pobrskala po omari – kaj primernega imam od prejšnjih let in sem se ‘za silo’ našemila v čebelico.

Za Brinin kostum čebelice pa sem porabila precej več časa… Res je, da bi lahko tudi njej kostum kupila, vendar je nisem želela oblačiti v umetne materiale, ki ne dihajo in so že na otip neprijetni. Kupila sem zgolj komplet – krila, kapico, tipalke in ‘slinček’, ker bom to lahko še kdaj uporabila. Za oblačili pa sem šla na lov po trgovinah. En cel dan sem (z Brino v vozičku) prehodila ves BTC, vse otroške trgovine, da bi našla kaj primernega. Misija nemogoče je bilo za njeno starost (7 mesece) dobiti črna oblačila. Zamislila sem si spodnji del črne trenerke/hlače in črno bundo – ni šans, nikjer. Ok, potem sem presedlala na rumeno barvo… in na moje začudenje – spet podobna zgodba. Na koncu sem po dveh dneh iskanja – obupala. Vendar sem se hitro domislila, kako bom rešila problem. Kupila sem malo večji (večjo konfekcijsko številko) bodi in žabice v beli barvi ter rumeno barvo za barvanje perila. Slednjo sem za nekaj evrov kupila v Müllerju, vem pa, da barve za oblačila prodajajo tudi v DM-mu, pa najbrž še kje. Bodi in žabice sem skupaj z rumeno barvo dala v pralni stroj in oprala. Rumena barva je zelo dobro prijela, saj so bile žabice in bodi v snežni beli barvi.

Brino sem tako obleka v njena (topla) oblačila, čez njih pa oblekla pobarvano rumen bodi in žabice. ‘Čebelje’ obročke sem naredila iz črne elastike, ki sem jo preprosto narezala na trakove ter jih zašila v obročke. Popravila sem tudi kapico, saj je bila Brini prevelika. Po spodnjem robu sem naredila v tkanino majhne luknjice in vanje napeljala črno vrvico in tako zožila kapico.

Pust pa seveda ne more miniti brez – tipične sladice – krofov. Jem jih zgolj in le za pusta, vendar jih ne naredim sama, pač pa nas je z njimi tudi letos pocrkljala Darkova mamica. Naredi res fantastične.

Kot novinarka sem pretekla leta poročala/pripravila prispevek (tudi)  iz ljubljanskega pustnega karnevala, ki vsako leto privabi množico obiskovalcev, ki se sprehodijo po mestnem jedru. Odločila sem se, da z Brino, tako pomemben dogodek, ko je najin prvi pust – preživiva prav v prestolnici. No, Brina je dogajanje, kljub glasni povorki, prespala v vozičku, jaz pa sem v prijetni družbi – skupaj z drugimi opravljala poslanstvo maškar – odganjala zimo.

Dobrodošla pomlad.