Month: July 2018

Se spomnite, nedolgo nazaj sem pisala o LCHF dieti. Danes pa vam zaupam recept za LCHF slastno pito iz brokolija, ki vas bo nasitila za cel dan. Pito se pripravi zelo hitro in enostavno, kar pa je meni, ljubiteljici brokolija, še posebej všeč, je to, da jo lahko pripravljam celo leto.

Brokoli je zelo priporočljiva dietna prehrana, saj vsebuje malo kalorij, zato pa toliko več zdravih vitaminov in mineralov ter je lahko prebavljiv. Poleg vitaminov A, B in C. vsebuje veliko folne kisline, magnezija, železa, kalcija,… Priporočljivo ga je uživati v nosečnosti.

Sestavine za dve osebi:

• 500 g brokolija
• 6 jajc
• 50 g naribanega sira
• mozzarella
• parmezan
• gamberi in/ali dimljen losos
• pinjole
• začimbe po želji (drobnjak, origano, bazilika, kajenski poper, sol)
• kokosovo maslo

Priprava:

Skuham brokoli in ga dobro odcedim, če pa imam svežega, ga operem in narežem na koščke. Skuham zamrznjene gambere. Ločim beljake od rumenjakov. Najprej stepem rumenjake. Dodam jim ščepec soli, začimbe po želji in nariban sir. Iz beljakov stepem čvrst sneg in ga nato počasi umešam rumenjakovi zmesi.

V pekač, ki ga namažem s kokosovim maslom, zložim brokoli, kuhane gambere in/ali dimljen losos, ko je sezona, dodam še kakšen špargelj, čez vse to pa nato prelijem jajčno zmes. Na vrhu potresem pinjole, še malo začimb, parmezan in še kakšno kroglico mozzarele.

Pekač postavim v pečico, ki sem jo ogrela na 200 stopinj, za 20 minut. Ko je pita pečena, jo vzamem iz pečice in počakam, da se ohladi.

K piti se odlično poda še kozarec vina.

Še namig: Če niste ljubitelj brokolija, ga lahko zamenjate tudi za cvetačo, šparglje, melancane (jajčevce).

Pa dober tek.

Mama na poti priporoča.

Dragi moji, vaša Bibi ima dve leti! Rojstnodnevne zabave sicer še nisem imela, no, vsaj ne takšne ‘ornk’ velike vrtne zabave, ko pridejo na obisk vsi prijatelji, odpiraš darila, pihaš svečko, se bašeš s torto in si ves dan v središču pozornosti. Poleg tega pa lahko ušpičiš kako lumparijo in ti nihče ne reče nič, razen mama, ki je pa itak skoz zatežena.

No, če že nisem imela žura, so mi pa prišli čestitati sorodniki in ja, en kos torte, na kateri je bila svečka, sem pojedla. Mama me je zelo presenetila.

Za moj rojstni dan, se je pa mama odločila, da z mano naredi intervju. Moj čisto prvi intervju. Saj veste mama je novinarka in to so te njene novinarske fore. Moj Dado samo zavija z očmi, midva namreč nisva za te stvari, nama bolj ležijo številke (btw, z malo pomoči preštejem do deset!), ampak pustimo mami veselje.

Kaj je novega v zadnjem obdobju oziroma katere pomembne prelomnice in mejniki so se zgodili?

Vrtec. Rada grem v vrtec, zelo je zabavno. Tam imam ogromno prijateljev, čeprav sta mi od vseh najljubši Maja in Manca, vzgojiteljici. Res ju imam rada. Maja mi velikokrat splete tudi kakšno kitko in imam občutek, da me ima tudi ona rada. Je pa res, da kadar me pelje v vrtec mamo, torej zelo pogosto, se včasih v igralnici strmam, da bi šla raje z njo v službo. Ampak, potem je super in se imamo fino.

Na splošno sem rada v družbi. Tudi, ko smo na kakšnem igrišču ali pa v mivki v Rošu (Portorožu), vedno iščem družbo in opazujem druge otroke.

Kaj zadnje čase najraje počneš?

Čofotam v morju. Je pa jok in pregovarjanje, ko je treba ven. Mama se tolaži, da me bo navdušenjem nad morjem in čofotanjem minilo. Ampak naše počitnice šele prihajajo in že odštevam na prstke, kolikokrat moram še pridno spat, da gremo na morje in kot mi obljubljata starša, bom lahko tam cele dneve čofa čofa. Pa še stric Uji bo z mano! Juhuhu, komaj čakam.

Najljubša igrača?

Puzzle, kocke, domino.

Rada pa se igram (še vedno) v mivki, ki sem jo tudi že probala… Zanimalo me je, če je tako dobra, kot za igrat, tudi zajest?! O fuj, bljek, ni dobra! Zakaj nisem poslušala mame?!?

Najljubša pesmica?

Sama si zelo rada in pogosto pojem ‘Tinko Tonko’, ki me jo je naučil nono. Zelo rada tudi slišim, če mi mama zapoje ‘Jaz sem mali bitls’ in vedno, ko poje, ji povem, da je to pesem, ki me spomni na strica Gagata. Čedalje pogosteje si sama pojem tudi ‘Barčica po morju plava’ in ‘Čuk se je oženil’.

Najljubša knjiga?

Rada imam knjige. Trenutno nimam najljubše, mi je pa med drugim všeč tista, ki sta mi jo pred časom prinesla stric Gaga in teta Mima in je notri pravljica o rešilcu Andreju in punčki, ki si je zlomila roko in je potem jokala. Ko mi to pravljico mama bere, jaz običajno to bolečino še ponazorim z jokom in »awa, awa«.

Najljubša hrana?

Obožujem sadje (maline in borovnice, ki jih naberem pri omi oziroma babi na vrtu), v teh poletnih dneh jem tudi kivi, nektarine,… Rada imam tudi zelenjavo (po novem jem tudi zeleno solato), malo bolj pa sem izbirčna pri ribah.

Kaj najraje oblečem/obujem?

Klobuk in sončna očala. Sama si običajno izberem tudi, kaj bom obula. Zelo dobro vem (in tudi jasno in glasno povem) kaj mi je kdo kupil. Npr. ko mama vpraša, kdo je kupil superge, jaz kot iz topa ustrelim: »Dado!« Ali pa kdo je kupil škornje? »Gaga in Mima.«

Prijatelji?

V vrtcu imam Zojo, pravzaprav dve Zoji, obe sta malo starejši od mene, ampak me imata tudi oni dve radi.

Kaj vse znam že povedati?

Bolj na mestu bi bilo vprašanje, česa ne znam povedati oziroma ponoviti. Res veliko govorim, razen kadar me je sram. Takrat pa samo tečem okoli in kričim ‘teka-teka’.

Predvsem pa tudi veliko jezikam, no, to pravi mama, ko ji na primer rečem: »Mama pridi sem, huda nate sem!« ali pa, ko jo pošljem ven iz kopalnice.

Kaj je bilo v tem obdobju najlepše?

Čisto moja, mini zabava za rojstni dan, ki so mi jo pripravili v vrtcu. Na glavi sem nosila rojstnodnevno čepico, prijatelji so mi zapeli pesmico in mi narisali risbice, Maja pa mi je dala darilo. Za piko na i, sem jih jaz namesto s sladkarijami, počastila s sadjem.

Z mamo in Dadotom smo rojstni dan praznovali na plaži in opazovali sončni zahod.

Kaj pa si bosta mama in Dado najbolj zapomnila iz tega obdobja?

To, da se zelo rada zjutraj pri njima v postelji crkljam in da ju glasno pocmokam, Dadota ‘tak kjer ne pika’. Počasi se odvajam od plenic, postajam pa nenormalno nora na dudo, čeprav jo imam lahko samo za crkljanje in spanje.

Dado si bo najbrž to obdobje zapomnil tudi po tem, da res veliko govorim, vsak dan kaj novega.

Česa ne maraš?

Slikanja. Mama je res sitna s tem fotkanjem in čeprav ji jasno povem, da se ne maram slikati oziroma še huje snemati, ona še vedno teži s fotoaparatom/telefonom. In takrat edino kar zaleže je, da si preprosto dam roke na obraz in vztrajam tako dolgo, da odneha.

Česa te je strah?

Višine. Zelo me je strah. Res strah. Pred dnevi sva šli z mamo na ljubljanski grad. Peljali sva se z vzpenjačo. Joj, kako je bilo grozno, ko smo se vzpenjali. Mame sem se držala kot klop, skoraj bi ji zlomila vrat, tako močno sem se je oklepala in s strahom v očeh opazovala, kako hiše postajajo čedalje manjše.

Brina v številkah:

• Starost: 2 leti
• Konfekcijska številka: 98/104
• Številka čevljev: 23
• Višina: 88,5 cm
• Teža: 12,6 kg

Rada imam poletje, pravzaprav ga obožujem. Predvsem mi je fino, ker ne rabim vsakič, ko se odpravim od doma, razmišljati – kateri pulover, šal, kapo, rokavice si naj še navlečem nase, da me ne bo zeblo. Brez večjih težav prenašam vročino in tudi v nosečnosti nisem imela težav z njo.

A odkar imam Brino, je moja poletna skrb – kako bom njeno nežno kožo zaščitila pred nevarnimi UV žarki. Mislim, da je na splošno odgovornost staršev, da prepoznamo škodljive vplive sonca in da zaščitimo svoje otroke pred škodljivimi posledicami, ki jih na koži povzroča izpostavljanje sončnim žarkom.

V tem blogu bom tako zapisala nekaj – sicer splošnih napotkov, ki se jih držim, ko se z Brino odpravim na sonce.

1. AKTIVNOSI NA PROSTEM

Z Brino se na prostem, na soncu zadržujemo v dopoldanskih in pozno popoldanskih urah, torej med 8. in 11. uro dopoldne in nekje po 17.uri. Na ‘roke’ nam gre tudi njen ritem spanja. Okoli 11.30 običajno poje malico, okoli 12-ih pa je običajno že v postelji. Pri svojih dveh letih popoldne spi nekje dve do tri ure. Potem skuhamo in pojemo kosilo ter se odpravimo ven.

2. POKRIVALA IN OBLAČILA

Tudi sicer, ko smo na prostem, z oblačili in pokrivali ob bolj vročih dneh poskrbim, da je Brina zaščitena. Tako ima skoraj vedno na glavi klobuk ali kapo s šiltom. Za čofotanje po vodi pa ji nadenem t.i. legionarsko kapo.

Še to. Velikokrat slišim, da katera mamica reče, da njen otrok (dojenček) ne želi imeti na glavi pokrivala in da ga nenehno vleče dol. Tudi pri nas je bilo podobno, vendar sem vztrajala in mala se je navadila. Zdaj se velikokrat zgodi celo, da zunaj dežuje, ona pa si želi iti ven s klobukom.

Ko je vremenska napoved, da bo vroč dan, brez oblačka na nebu, Brino za na plažo oblečem v kopalke, ki pravzaprav ne izgledajo kot kopalke, saj imajo rokave in hlačnice, ki ji segajo nekje do kolen (kratke hlače), s čimer jo še dodatno zavarujem pred soncem.

3. SONČNA OČALA

S sončnimi očali je pri nas ista pesem kot s pokrivali. Pri treh mesecih je dobila svoja prva in od takrat naprej so njena obvezna oprema za na sonce. Ne rabim je siliti, še manj se pregovarjati, da jih mora nositi, če je močno sonce. V bistvu jih ima že skoraj več kot jaz, sem pa pozorna, da ko jih poškoduje (odrgne ‘šipco’), jih zavržem in kupim nova. V zadnjem obdobju so postala kar potrošnja roba.

4. KREMA ZA SONČENJE

Sončno kremo (vodoodporno), zaščitni faktor vsaj 30, uporabljam na predelih telesa, ki jih pri Brini ne morem zaščititi z oblačili. Poleg tega jo s kremo namažem tudi po šesti popoldne, ko se običajno igra na plaži ali čofota po vodi. Že od lanskega jadranja uporabljamo kremo znamko Eucerin in sem z njo zelo zadovoljna, uporabljam jo tudi sama.

5. TEKOČINA

V vročih dneh sem še posebej pozorna, da Brina pije zadostno količino tekočine. Včasih ima dneve, ko z veseljem pije samo vodo, limonado, pridejo pa tudi dnevi, ko ji kuham čaje (in jih ohladim) ter posladkam z medom.

In še na eno stvar bi rada opozorila. V zadnjih dveh letih sem videla nešteto prizorov, ko imajo mamice, vozičke pokrite s tetra plenicami. Nekaj je, da to storiš (voziček pokriješ s plenico), ko se slikaš in veš, da boš fotografijo objavil na spletu, hkrati pa ne želiš otroka kazati širši javnosti. Drugo pa je, da greš na sprehod in voziček v dobri veri, da otroku (dojenčku) ne bi sijalo sonce, s plenico zastreš košaro. Že dolgo nazaj sem nekje na spletu prebrala opozorilo strokovnjakov, da naj bi se, kadar je voziček tako pokrit in izpostavljen vročemu soncu, segrel za okoli 10 stopinj. Precej nevarna zadeva, na katero mnoge mlade (neizkušene) mamice morda sploh ne pomislijo. Prosim, če srečate kakšno tako, jo prijazno opomnite, zagotovo vam bo hvaležna.

Pa uživajte v poletju in soncu!

Nikoli se nisem imela za modno strokovnjakinjo in po vsej verjetnosti se tudi nikoli ne bom imela. Pravzaprav nikoli nisem sledila modnim smernicam in ne, tudi nisem oblečena po zadnji modi. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da tisto kar je moderno, meni, na mojo postavo, ne pristoji. Sem pa ženska. In tako kot vse, ali pa vsaj večino njih, sem rada lepo oblečena. Imam svoj okus in stil.

In ja, potem, ko se prejšnji teden objavila blog Romantični oddih: Hotel Bellevue, Mali Lošinj, me je mnogo vas vprašalo – kje sem kupila obleko, čevlje, torbico.

OBLEKA

Obleko nisem kupila, pač pa sem jo dala šivat. Kot sem torej že zapisala v blogu prejšnjo sredo, sem imela to obleko na poroki moje dobre prijateljice Špela. Bila sem ena od šestih družic. Špela si je zaželela, da smo vse oblečene tako, da bomo čim bolj skladne in hkrati oblečene po svojem okusu. In tako nam ni preostalo drugega, kot da smo kupile blago, ki je bil v rose gold barvi, in si obleke dale narediti po svojih željah.

Modna oblikovalka Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy, ki s svojimi kreacijami že nekaj časa kroji slovensko modno sceno, je tako poskrbela, da smo na poroki tudi družice blestele. Uresničila je vsako našo, še tako zahtevno, željo.

Konkretno, moja obleka je bila – jaz sem temu rekla – 2 in 1.

Na uradnem delu poroke sem nosila dolgo, svečano obleko z vlečko. Zvečer, za zabavo pa sem vlečko odpela in bila v kratki oblekici, v kateri sem lahko sproščeno plesala.

Še to, pri Jerneji mi je izredno všeč njena energija in okus za estetiko. Že takoj sem opazi, da ji je blizu vse, kar je lepo, poleg tega pa zares odlično svetuje, kaj ti pristaja na postavo. Toplo priporočam! Najdete jo TU!

ČEVLJI

Čevlji v srebrno – rose gold barvi, ki sem jih nosila na poroki, so bili ljubezen na prvi pogled. Zagledala sem jih v Galeriji Emporium, znamka Ted Baker. A ker žal niso imeli več moje številke, sem jih naročila po spletu iz Anglije (pravzaprav, če sem iskrena, jih je naročil moj dragi, potem, ko sem mu en teden doma ‘travmirala’). Približno en teden so rabili, da so prišli k meni domov. O otroškem veselju in o tem, kako sem par dni doma po stanovanju ‘šetala’ v njih, da je Darko skoraj obolel, vam ne bom pisala…

TORBICA

In potem, ko so se čevlji po domačem parketu že skoraj malo ‘znucali’, sem se s še eno slovensko modno oblikovalko, ki ji zaupam že dlje časa, to je Teja Jeglič, dogovorila, da mi naredi torbico, ki bi se ujemala s čevlji. In ja, Teja je carica. Jaz sem ji poslala slikico čevljev, ona pa mi je naredila ‘ perfect match’ torbico.

Zahvaljujoč se moji dragi Špeli (no, malo tudi ženinu Aleksandru), sem po dolgem času prišla tako na svoj račun, kar se tiče glamurozne obleke. Še enkrat – hvala vama za nepozabno druženje!