Na poti praznuje

Dragi moji!

Blog Na poti spet praznuje in to že drugi rojstni dan. Ja, danes blog Na poti piha drugo svečko. Z vami sem tako že več kot 700 dni, če sem čisto natančna 712 in vsak teden vsaj enkrat. Tako sem ustvarila že 134 zapisov oziroma objav.

Čeprav sem mi je vmes končalo ‘brezskrbno’ obdobje porodniške in sem se vrnila nazaj v službo, si vedno vzamem čas in za vas – še vedno z največjo strastjo – tako kot prvi dan – napišem blog.

Kljub vsemu pa Na poti ne bi bil to kar je, če ne bi bilo vas. HVALA, ker me redno ali pa malo manj redno spremljate in berete oziroma sledite na Facebook strani Na poti in Instagram profilu napoti.si.

Novosti na #napoti

En mesec. Ja, že en mesec sem na RTV Slovenija. Pismo gre hitro.

Mnogi ste me, potem ko sem naznanila nov korak v moji karieri, spraševali, kaj se bo zdaj zgodilo z blogom?! »Ne boš več #napoti?« je bilo najbolj pogosto vprašanje.

Še bom Špela #napoti, še bom z vami delila #napoti utrinke.

Je pa res nekaj… Nekateri ste me celo potipkali: »Špela, kje so ponedeljkovi blogi?« Še vedno bom, v kolikor mi bo le čas dopuščal, blogala, vendar po novem (v zadnjem mesecu) so se ponedeljkovi blogi premaknili na sredo, zdaj so tako sredini blogi. Torej, dva dni kasneje. In tako bo tudi v prihodnje. Sreda se je izkazala za odličen termin za ‘biti #napoti’.

In še ena novička. Z julijem na Facebooku štarta »rubrika« poletno branje (#poletnobranje). Za vas bom tako na Facebook strani Na poti vsak dan, dva meseca – delila najbolj aktualne in najbolj brane bloge #napoti.

Vabljeni vsi, da ste z mano #napoti še naprej.

Vaša Špela #napoti

Novo, novo, novo

Dragi moji!

Z veseljem vam sporočam čudovito novico. Na poti bo bogatejši še za eno rubriko. Z jutrišnjim dnem prihaja na blog rubrika GOSTUJOČE PERO. K sodelovanju in soustvarjanju bloga sem namreč povabila nekaj meni zelo dragih oseb. In vsak od njih je zgodba zase. Zanimiva zgodba.

Kdo konkretno so ti ljudje oziroma čigave zgodbe boste lahko brali?

Z največjim navdušenjem vam kot prvo, ki bo premierno otvorila jutrišnjo rubriko, najavljam… Mojo dobro prijateljico, soimenjakinjo, ki jo poznam že od zgodnjih najstniških let. Špela Filipič, sicer magistra ekonomije je kot se sama rada pošali – sodobna gurmanka oziroma t.i. foodie. Jutri torej ne zamudite zelo zanimivega bloga o kulinariki in vinu.

Draga Špela! Dobrodošla na NA POTI!

TOP 10 DRONE PHOTOS 2018

DRONE DJI SPARK:

#PORTOROŽ

Secovlje Saltworks (Sečoveljske soline) – SLOVENIA
Portoroz beach (plaža Portorož) – SLOVENIA
Seca peninsula (rt Seča) – SLOVENIA

#ŠMARNA GORA

Mount Saint Mary (Šmarna gora) – SLOVENIA

#KRANJSKA GORA

Jasna Lake (jezero Jasna) – SLOVENIA

#AZURNA OBALA (NICA, MONACO, SAINT TROPEZ)

Promenade des Anglais, Nice – FRANCE
Monaco
Pampelonne beach, Saint Tropez – FRANCE

#TENERIFI

Playa de las Americas – TENERIFE
Playa de las Americas – TENERIFE

 

Srečen Božič ali srečen božič

Nikoli ne bom trdila, da so moji zapisi na blogu povsem slovnično pravilni. Zagotovo naredim kakšno pravopisno napako, napačno strukturiram stavek, pozabim na kakšno vejico pa še kaj. Če bi moj blog v roke vzela kakšna profesorica slovenščine oziroma lektorica, bi me kaj hitro začela šolati o pravilih slovenskega jezika. AMPAK…

December je čas, ko si radi zaželimo lepe, mirne in oh in sploh praznike. Na družbenih omrežjih, raznih voščilnicah in drugih objavah na spletu pogosto naletim na takšen oziroma podoben zapis:

»Želim vam vesel Božič in srečno Novo leto!«

Imena praznikov po pravopisu pišemo z MALO ZAČETNICO, torej je pravilno:

»Želim vam vesel božič in srečno novo leto!«

Torej, ne samo božič, z malo začetnico pišemo tudi druge praznike kot so novo leto, velika noč, prvi maj, dan državnosti in tako naprej. Izjemi sta Prešernov dan in Marijino vnebovzetje, ker gre za praznika čigar imeni sta izpeljani iz osebnega imena oziroma priimka.

In še nekaj… Ko ljudi opozoriš na napako, namesto, da bi jo priznali in si zapomnili za naslednjič, dobim pod nos razlago, kako slovnica dopušča veliko začetnico zaradi čustvene vrednosti in podobno. Jaz bi temu prej kot ‘čustvena vrednost’ rekla neznanje, vsaj pri večini. Res pa je, da mnogi narodi imajo to spoštovanje do jezika in praznikov, da jih pišejo z veliko začetnico. Merry Christmas, sretan Božić, feliz Navidad,…

Zapisi čeprav ‘le’ na Facebooku, so vaše ogledalo. In ker boste v teh dneh mnogi svojim prijateljem voščili novo leto, je še čas, da bo to pravilno napisano. Torej novo leto in ne Novo leto!

Nagradna igra Watermans

Juhuhu… Dobili smo nagrajenko prve nagradne igre na blogu Na poti. Ja, sem se že izdala… Nagrado, šampon in balzam Watermans za hitrejšo rast las, ki sta ena najbolj vročih produktov letošnjega leta, prejme ženska.

Naj spomnim, da Watermans proizvodi za rast las vsebujejo najbolj kakovostno mešanico starodavnih surovin in esencialnih olj, ki so splošno znani, da pomagajo pri rasti las.

In nagrado prejme… Katja Verbovšek!

Čestitke!

Prosimo vas, da nam vaše podatke napišete na info.napoti@gmail.com ali pa v inbox Facebook profila Na poti oziroma na Instagram strani napoti.si.

Hvala vsem sodelujočim, mogoče se kateri od vas sreča nasmehne naslednjič.

Saint Tropez

DJI SPARK

Mesto, ki je prava paša za oči, predvsem pa statusni simbol za premožne Zemljane. Jahta, še večja jahta in ja, ne boste verjeli, poleg nje še ena – večja in bolj bleščeča. Pred leti sva se s prijateljico peljali na morje in do konca naglas poslušali komad Welcome to Saint Tropez (DJ Antoina). Del besedila pesmi je: »Too much money in the bank account…« in prav takšno asociacijo o preveč denarja na bančnih računih – sem dobila tudi sama.

O gneči na cestah sem že pisala v blogu Azurna obala, a ko smo se enkrat prebili v mesto, smo brez težav parkirali na parkirišču ob marini, ki je le streljaj od centra mesta, kamor smo se potem sprehodili. V marini smo v zrak spustili našega drona (DJI Sparka), vendar nas je prišel oskrbnik prijazno opozoriti, da načeloma to ni dovoljeno. Sicer pa me je samo mesto spominjalo na mesta, ki jih najdeš na slovenski ali hrvaški obali.

DJI SPARK

Me je pa prevzela plaža oziroma bolje rečeno plaže. Peščena plaža Pampelonne se začne razlegati nekaj kilometrov ven iz mesta, dolga je slabih deset kilometrov in v bistvu je razdeljena na več manjših plaž, tako da ima vsaka svoje ime. Najbrž ne rabim posebej poudarjati, da ima le-ta sloves svetovne turistične meke. V času našega obiska je sicer (bolj ali manj) samevala, najbrž zaradi slabega vremena. Skratka, da ne dolgovezim – ‘neskončno’ dolga peščena plaža in turkizno modro morje. Edino, kar lahko še dodam – ‘waw’. Kraj, ki ga je zagotovo treba obiskati oziroma greh bi bil, če ga ne bi.

Mama na poti priporoča.

Nica, Azurne obale kraljica

Čeprav sem si Nico predstavljala bolj kot butično mesto, sem že pred prihodom tja ugotovila, da je v bistvu zelo velika, saj ima slabe pol milijona prebivalcev in je peto največje mesto v Franciji, takoj za Parizom, Marseillem, Lyonom in Toulousom. Še bolj kot velikost, pa me je presenetil podatek da je Nica francoska postala šele leta 1860, torej v 19.stoletju.

DJI SPARK

In prav v tistem času so jo zaradi izjemno ugodne klime (sredozemsko podnebje; mile zime, temperatura nikoli ne pade pod 10 stopinj) odkrili angleški in ruski aristokrati, ki so radi preživeli tam svojo kislo jesen in zimo.

Obalna promenada je dobila ime – Promenade des Anglais, Angleška promenada, po Angležih (angleški skupnosti), ki je leta 1822 financirala njeno ureditev. Nad njo sem bila sama povsem fascinirana, kar nisem se mogla nagledati tako čudovitega razgleda – Zaliv angelov, palme, več kilometrov dolga pot in ob njej plaža ter turkizno modro morje. Res osupljivo in dih jemajoče. No, in prav tukaj najdemo tudi številne znamenitosti, med drugim najbolj prestižen hotel v mestu, ki je kar nekakšen zaščitni znak Nice in simbolizira razkošje, obilje in sijaj. Hotel Negresco je leta 1913 zgradil Romun Henri Negresco, v njem pa pogosto prenočijo številni prestižni gostje in estradniki.

Po mojem mnenju se je ob ogledu mesta obvezno ustaviti na trgu Massena in (cvetlični) tržnici Cours Saleya. Mi smo jo obiskali (tudi) v ponedeljek dopoldan, ko se namesto z rožami trguje s starinami. Sprehodite se še po starem mestnem jedru, kjer vas ne sme presenetiti, da v ozkih ulicah še vedno z mnogih oken visi obešeno perilo. Za piko na i se je po mojem mnenju treba povzpeti tudi na grajski hrib Cimiez.

Aja, pa še to, če ste vsaj malo sladkosnedi si privoščite sladoled, ponekod lahko izbiraš tudi med 90 različnimi okusi.

Mama na poti priporoča.

Kneževina Monaco

DJI SPARK

Monaco, ki ga že od 13. stoletja obvladuje dinastija Grimaldi (so najstarejša vladajoča rodbina na svetu), je druga najmanjša državica na svetu. In če je nekoč veljala za najrevnejšo, je danes ravno obratno. Žepna državica velja za metropolo (multi) milijonarjev in je poznana po izjemno ugodni davčni politiki, njeni rezidenti pa so ljudje, ki svoje bogastvo brez sramu razkazujejo, med njimi so to številni zvezdniki, bankirji, poslovneži, športniki in še kdo.

Naš prvi vtis: Mesto je zelo na gosto poseljeno, a hkrati izredno urejeno, precej je tudi zelenja. Razkošje je čutiti na vsakem koraku. Povsod, kamorkoli smo se ozrli čisti luksuz – prestižni hoteli in casinoji, pregrešno draga plovila, avtomobili razkošnih znamk. Z Darkom sva v izložbah nepremičninskih agencij z odprtimi usti bulila v vrtoglave cene nepremičnin, ki so jih agencije ponujale. Preprosto povedano vse izgleda nesramno bogato že na prvi pogled.

Da je vse izredno drago sva se z Darkom prepričala že v samem vstopu v Monaco, ko naju je mobilni operater obvestil o cenah storitev. Klic v Slovenijo: 2,6 evra na minuto, dohodni klici: 1,6 €/min, SMS: 0,5€, MMS: 0,84€ in pazite zdaj to – prenos podatkov: 8,9€/1 MB. Priporočam: izklopite ‘data roaming’!

Čez dan je na ulicah težko najti prosto parkirno mesto, tako da smo se po Monacu najprej popeljali in si kar iz avta ogledali številne znane stavbe, igralnice in tudi traso, kjer vsako leto maja poteka ena najprestižnejših dirk Formule 1. In glede na to, da je Brina še tako majhna, je bilo tudi za naju z Darkom takšen ogled najelegantnejši. Nato smo parkirali v eni od garažnih hiš in se po Monte Carlu še sprehodili in naredili tudi nekaj posnetkov z našim Čmrljom.

Vredno ogleda!

Mama na poti priporoča.

Prva obletnica

Dragi moji!

Blog Na poti praznuje. 13. september pred enim letom je bil namreč dan, ko sem objavila svojo prvo objavo. Torej to pomeni – 52 tednov, 52 blogov in še nekaj njih za povrhu. In ne samo to, pred tremi meseci sem ga dopolnila še s Kratkimi novičkami.

Bloganje je v tem času postal ne samo moj hobi, pač pa tudi moja strast. Ampak… Blog ne bi bil to kar je, če ne bi bilo vas. Zelo sem hvaležna za čisto vsakega, ki se ustavi na tej strani, tako da edino, kar lahko rečem – iz srca HVALA vsem in vsakemu posebej, da me redno ali pa malo manj redno spremlja in bere. In za vas se bom trudila še naprej.

Prav tako pa mi lahko sledite na Facebook strani Na poti in Instagram profilu napoti.si.