Category: KRATKE NOVIČKE

»Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!« večkrat slišim od svojih bližnjih že ponarodeli rek, ko se z otroškim vozičkom odpravim na meni ljubo rekreacijsko turo v Kranjski Gori – Srednji vrh. Ta leži nad naseljem Gozd Martuljek, do vrha pa vodi asfaltna cesta, ki je delno prekrita s krošnjami dreves, tako da je aktivni sprehod (da se malo zadiham in prepotim) prijeten tudi poleti.

Običajno štartam ob glavni cesti Gozd Martuljek – Kranjska Gora, pri smerokazu za Srednji vrh (en odcep pred kampom/hotelom Špik). Na poti običajno (ne glede na letni čas) ne srečam ravno veliko ljudi, mimo se pripelje kakšen traktor ali avto, zasopihan kolesar, ter sem ter tja srečam kakšnega pohodnika. Čeprav se pot vseskozi vzpenja, jo prehodim (z Brino v vozičku) v cca. pol ure. Za tiste z manj kondicije sta ob cesti (na polovici poti in na tri četrt) klopci, kjer se lahko ustavite in spočijete. Na vzpetini na nadmorski višini 960 metrov pa stoji počitniški dom Na glavi, kjer so urejena tudi otroška igrala. Slaba stran je ta, da dom ne obratuje za zunanje obiskovalce/pohodnike in si je tako čaj ter sendvič potrebno prinesti s seboj, je pa najnovejša pridobitev Srednjega vrha – ličen wc.

No, in ko pridem gor, vsakič znova vidim, da se splača biti malo nor, saj se od tam razlega čudovit razgled na Martuljško (Špikovo) gorsko skupino, Karavanke in tudi Kranjsko Goro.

Dolžina poti: 2 kilometra

Mama na poti priporoča.

Na Instagramu poteka ‘igra 10 dejstev o meni’ in ker sem bila tudi sama nominirana, sem se odločila, da ta dejstva delim tudi z vami, ki nimate omenjenega družbenega omrežja. Izziv torej sprejet. Ne dolgo nazaj sem sicer sebe opisala – od A do Ž – tako da sem tokrat poskušala najti dejstva, ki so vam še nepoznana.

• Sem pozitivna oseba in tudi na vse ter na vsakogar gledam pozitivno. Trudim se biti večino časa dobre volje in imeti nasmeh (ki ni zaigran) na obrazu.
• Čeprav ljudi ne spustim hitro k sebi, ko pa jih, bi za svoje bližnje in prijatelje naredila vse na svetu, tudi premikala gore.
• Nimam najboljše prijateljice (bff), ker imam najboljša brata. Sta moj steber, moja zaveznika in zaupnika.
• Nora sem na Darka, je najboljše kar se mi je “zgodilo” v življenju.
• Nikoli nisem kadila trave, eksperimentirala z drogo, tudi cigaretni dim mi zelo smrdi.
• Več kot desetletje sem bila zaprisežena blondinka in brez visokih pet nisem stopila iz hiše. Zdaj imam že nekaj let povsem naravno barvo las.
• Nikoli se ne bi usedla na tuj wc in kamorkoli odpotujem – vedno pogrešam in hrepenim po domačem wcju.
• Sovražim komarje in muhe. Še posebej me vrže iz tira, da mi leta okoli glave, medtem ko spim.
• Bojim se mačk in psov (razen nekaj izjem).
• V srednji šoli sem imela zobni aparat zaradi česar sem bila najraje tiho, ker se mi je jezik zapletal vanj, redko pa sem se tudi smejala.

Tako, to je na kratko to o meni.

Bila si nebogljeno bitje in mama te je ljubeče, ponosno – a nežno, da te ne bi poškodovala, stiskala k sebi. Dišala si po dojenčku. Zamajala si mi tla pod nogami (in to dobesedno) – ter mi, pa tudi Darku pokazala – kaj je smisel življenja.

Vonj po dojenčku je zbledel in ti si zrasla v pogumno, srečno in nasmejano malčico. Vsak dan znova in znova si skrbela (ter še skrbiš), da nam ni dolgčas. In moram ti povedati, da je najlepši občutek, ko zjutraj odprem oči in zagledam tvoj nasmeh do ušes. Nikoli in nikdar mi ni bilo nič težko narediti zate!

Draga naša Brina – tvoja mama si ne predstavlja več življenja brez tebe, neskončno te imam rada. Hvala, ker nas vsak dan – s paleto čustev – razveseljuješ in osrečuješ. Hvala, ker sem lahko tvoja mama! In hvala, ker si!

Vse najboljše za rojstni dan!

V teh dneh imam kar nekaj razlogov za veselje, slavje in praznovanje… Med drugim bo naša Brina upihnila svojo prvo svečko, bratec je magistriral… Ampak tale objava ne bo namenjena ne Brini in ne bratu, pač pa vam… Moj Instagram profil NAPOTI.SI imam namreč prvih tisoč sledilcev, torej tistih, ki ne ‘prečekirate’ le občasno kaj počnem, ampak me redno spremljate in mi sledite.

Tako, ta objava in obenem zahvala gre torej vam, dragi moji! Hvala za vsak like, vsak komentar in vsak ogled ‘live story’.

Za vas se bom trudila še naprej in iskreno hvala, ker mi sledite in posledično berete blog Na poti ter me s tem podpirate!

Še enkrat hvala, vaša (mama na poti) Špela

Predstavljajte si situacijo: Nabito polna garderobna omara oblačil in mene, ki stojim pred njo. In vedno ista situacija: »Nič nimam za obleči!« Punce, a se vam to sliši znano?

Se mi zdi, da vse kar potegnem iz omare, spada v kategorijo ‘mama oblačila’ – torej oblačila za igranje z Brino ali pa kavbojke in udobna majica za zgoraj, ko pa moram obleči kaj bolj resnega, za kakšen bolj ‘svečan’ dogodek, potem pa postopam pred omaro in kombiniram in kombiniram, dokler se ne vdam, dvignem roke in pade odločitev… V shopping bo treba!

Naj povem, da tokrat potrebujem oblekico. Ne, ne kakršno koli, pač pa prav posebno oblekico, s prav posebnimi/določenimi zahtevami – mora biti namreč dovolj (do kolen) dolga, pokrita ramena, zaželeno v beli ali pa vsaj v kombinaciji z belo barvo. Seveda, pa dober moram izgledati v njen, to je v bistvu prvi pogoj! In zakaj takšen dress code? Brino bomo krstili, torej za v cerkev.

A vrnimo se k shopping-u, ki se je raztegnil na cel teden, Brina je bila namreč spet na počitnicah pri starih starših, jaz pa sem tekala po trgovinah. A veste kako je to izgledalo… Vse drugo bi lahko kupila – kopalke, kavbojke, celo pižamo, da ne govorim kaj vse sem kupila – le oblekice ne! Joj, a imam res tako nerealne želje?

Se mi zdi, da sem jih pomerila vsaj 20 in pri vsaki me je kaj motilo, nekaj ni bilo v redu. No, potem sem tako kot vedno (ali pa vsaj velikokrat) v življenju – sklenila kar nekaj kompromisov in kupila oblekico za Brinin krst. Več o krstu pa v ponedeljek na blogu.

Se beremo.

Ker sem v zadnjih treh mesecih, od kar sem objavila blog Testiram…IPL dobila neverjetno veliko vprašanj na to temo, se zdaj počutim dolžno, da vam napišem vsaj prve ugotovitve. Naj povem, da s testiranjem še nisem čisto zaključila, zato sem se odločila, da mojo prvo oceno podam v rubriki Kratke novičke. In zakaj še nisem zaključila? V blogu sem pred tremi meseci takole napisala:

»Lumeo bom prva dva meseca uporabljala na dva tedna, nato pa le še enkrat mesečno. Obljubljajo 75 odstotkov manj dlačic v samo štirih tretmajih.«

Torej do sedaj sem se ‘postreljala’ štirikrat, vendar je moje prepričanje, da vrhunski rezultati ne pridejo kar čez noč in se mi zdijo štirje tretmaji čisto premalo za končno oceno, dokončno sodbo. ‘Laserja’ čez poletje ne bom uporabljala, ker ga odsvetujejo v kombinaciji s soncem.

In kakšna je moja prva ocena izdelka? Zaenkrat ravno ne morem trditi, da imam 75% manj dlak, je pa kljub vsemu že na pogled vidna razlika, dlake rastejo tudi bolj počasi. Seveda dopuščam tudi možnosti (ker nisem strokovnjakinja na tem področju) da nisem ravno najbolj pravilno uporabljala IPL. Če se spomnite pa sem takole zapisala v blogu:

»Naredila sem/bom preprost test… Dlake pod pazduho sem si pustila rasti dober teden. Potem sem obe pazduhi pobrila, na levi pa uporabila še IPL.«

In tako izgledata pod pazduhi danes. Presodite sami.

Po devetih mesecih bloganja, sem se odločila, za ‘še enega otročička’. Blog bom namreč nadgradila še z enim kotičkom. KRATKE NOVIČKE. Če bom imela kaj pametnega zapovedati/pokazati, obljubim in se bom potrudila po najboljših močeh, bom tukaj delila objave na dnevni bazi. Tu boste torej našli krajše članke, novico ali fotografijo dneva, kakšno idejo za shopping, lepotni trik, morda samo moje misli. Če se v prihodnje opogumim, posnamem tudi kakšen vlog, no, pa verjetno se bo še kaj sproti našlo. In če mi uspe prepričati še svojega dragega, da tudi on napiše kakšno vrstico – boste na svoj račun prišli še moški – bomo videli kako bom uspešna. [smeh]

Se že veselim. Hvala, ker me spremljate in berete.